27. avgust 2018 – Ponedeljkovo jutro je zasijalo v vsej svoji lepoti. Po obilnem dežju se je narava obarvala sveže zeleno, pregreto ozračje pa se je ohladilo na prav prijetno temperaturo. Ravno na ta dan so se članice DU Slovenske Konjice zeliščarske sekcije Kopriva podale na celodnevni izlet v Stogovce na Ptujski Gori na ogled zeliščnega in drevesnega vrta Zelena sreča.

Prijazna zeliščarica Damjana jim je postregla s prigrizki in jih seznanila z obilico novih informacij o gojenju, predelavi in shranjevanju zelišč, nato pa jih popeljala po prekrasnem vrtu, polnem znanih in manj znanih rastlin in dreves. Nesebično je delila svoje znanje in nobeno vprašanje ji ni bilo odveč.

Po ogledu vrta je bilo potrebno obiskati tudi biser gotike, baziliko Marije Zavetnice na Ptujski Gori, ki šteje častitljivih 608 let. Na poti proti domu, so se ustavile še na gradu Štatenberg, ki ga ščiti ob vhodu mogočna platana, okrog je urejen park, atrij pa kot za reklamno razglednico, le tu in tam se vidi, da je ta mogočni dvorec načel zob časa.

Polne lepih vtisov so ugotovile, da so preživele čudovit dan. (Ana Butolen)

14. avgust 2018 – Tradicionalni poletni piknik članov društva je bil letos na Lovskem domu v Konjiški vasi. Tako imenitno je bilo, da smo že sedaj sklenili, da bo tudi prihodnje leto piknik na tej lokaciji. Seveda, če ne bo neprijetnih vonjav s sosedove, zaenkrat samo še načrtovane, kokošje farme.

Tokratni piknik, na katerem se je zbralo 64 članov društva, je bil lep dokaz, da za dobro voljo ni potrebno veliko. Celo močno dopoldansko deževje ni bilo nikakršna ovira, saj je bilo pod kozolcem dovolj prostora za vse, ekipa Aziza Bradarića pa je poskrbela, da ni bil nihče lačen in žejen. In to dobro poskrbela! Vprašanje, ali je bil boljši bograč ali specialitete z žara, je ostalo brez odgovora, saj je bilo oboje tako kot mora biti.

Svoje je k vzdušju dodal tudi neutruden harmonikar. Ko pa je sonce vendarle nekoliko osvetlilo prizorišče, je bil čas še za družabne igre. Največ tekmovalcev se je pomerilo v pikadu. Pri ženskah je zmagala Bernarda Mehle in pri moških Bernard Pogladič. V zabijanju žebljev je v enotni konkurenci moških in žensk zmagal Ivan Mehle.

Tako prijetno je bilo, da bi marsikdo tudi po sedmih urah in ko je glavnino že čakala Amanda s prevozom, še kar ostal na Lovskem domu. “Res sem vesela, da sem lahko osrečila toliko članov,” je bila zadovoljna tudi naša tajnica Milka Oder, ki je piknik organizirala.

31. julij 2018 – Ob prvem letošnjem vročinskem valu so se članice DU Slovenske Konjice sekcije Kopriva umaknile na Roglo, da so lahko preživljale dneve v naravi ob nabiranju zdravilnih zelišč kot je zlata rozga, smetlika, drobnocvetni vrbovec, lisičnjak in seveda tudi borovnic ter gob.

Medtem ko je v dolini pritisnila vročina in je že vsak dih povzročil breme za telo in duha, ko je vsako delo postalo muka in tudi senca in brezdelje nista nudili olajšanja, se je vsaj na Rogli dalo dihati s polnimi pljuči, bile so možne tudi pohodne in raziskovalne aktivnosti, spoprijele pa so se tudi z drobnimi kulinaričnimi podvigi nekaterih članic. Ni lepšega, kot zbuditi se ob vonjavah sveže pečenega kruha, ob vonju sveže praženih gob, nabranih še tega jutra in pripravljenih z veliko ljubeznijo, pa tudi jutranje testiranje zeliščnih napitkov je bilo prav zabavno. V fazi pitja še ne, ko pa so zelišča začela delovati, se je glasnost povečala za dve oktavi. Niso pa pozabile na izobraževanje, kajti človek se uči dokler živi in vsi ljudje vsega ne vedo, zato so tiste, ki so imele znanje, le tega nesebično delile z ostalimi in običajno je razgovor trajal pozno v noč in se nadaljeval zgodaj naslednjega dne.

Dnevi druženja so prehitro minili, vendar so se med članicami stkale drobne nitke prijateljstva, ki jih druži želja po spoznavanju čudes narave in globoka hvaležnost za vse darove, ki jim jih priroda nudi, ter težnja po ohranjanju raznovrstnih rastlin in rastišč kot dediščino otrokom in vnukom. (Ana Butolen)

3. julij 2018 – Na njenem domu na Mizarski ulici smo predstavniki društva na čelu s predsednikom Antonom Obrulom obiskali Ivanko Gajšek, ki je 30. junija praznovala okroglih 90 let.

“Nepričakovano luštno je bilo. Že vrsto let nisem toliko preplesala kot v soboto – največ z zdravnikom, ki mi je pred dvema letoma rešil življenje, z Jožetom Hlačerjem. Sva se že dogovorila, da to ponoviva na moji 100-letnici…” Besede kar vrejo iz vesele slavljenke. Besede hvaležnosti, ker ima okoli sebe “ljudi s karakterjem”, ker ima najboljšega zeta na svetu: “Baldi je skupaj z vnukom Janom Davidom tudi vse organiziral, vnukinja Vilma Alina je imela čudovit nagovor, Janova žena Barbara ves čas pomaga. Pri 90. letih sem res postala gospa. Čim hočem kaj narediti, mi že rečejo, da je to njihova stvar, da bodo že oni. Tako vsak dan praznujem – v soboto sem z družino in prijatelji, včeraj so prišli sosedje, danes vi, jutri bom imela zabavo z bivšimi sodelavci iz Slovenske Bistrice. Deset nas je še,” pripoveduje.

“Najlepši čas v mojem življenju je bilo otroštvo, čeprav ga nisem preživela s starši. Rodila sem se v leseni, s slamo kriti koči na griču v Spodnjih Lažah, nato sva z mamo živeli v Poljčanah. Oče je kot orožnik vrsto let živel v Beogradu, na dvoru kraljice Marije. Škoda, da nisem v mladosti začela pisati svojega življenjepisa. Zdaj mi pisanje ne gre več tako dobro, jezik pa še, o to pa to!” jo zanese v šaljivost. Poleg jezika ji tudi spomin dela odlično. Pripoveduje o šestih Jožetih, ki so jo spremljali skozi življenje. Najpomembnejši je bil seveda njen mož. “Bila sva mlada oba, ko preko mosta sva šla, maj je dehtel in mak je cvetel… To je bila najina himna. Zaljubila sva se nekega maja na mostu med Črešnjevcem in Laporjem, na mostu sva se zaročila.” Poročila sta se leta 1950, zdaj moža že 18 let ni več. Konjičani se ga spominjamo iz banke, kjer je delal. “Stanovali pa smo tudi nad banko v Konjicah, tako kot Hlačerji,” še utemelji poznavanje zadnjega, zanjo pomembnega, “Jožeka”.

Seveda nekaj besed nameni tudi svoji delovni dobi. “V službi sem bila 33 let, saj sem imela eno leto, kot kurirka, šteto dvojno. Začela sem v Tkanini v Mariboru, nadaljevala v banki v Slovenski Bistrici, večino časa pa sem, delala v SDK, Službi družbenega knjigovodstva, prav tako v Slovenski Bistrici. Direktor je bil tudi Jože,” navihano pripomni. Od leta 1980 je upokojenka in v teh letih je ohranila vezi s sosedi na Mizarski: “Ko smo si tu postavili hišo, še ni bilo skoraj nič. Košaki, Brglezi, Petelineki… K sreči tudi televizije ni bilo, tako smo se dobivali, peli in pili…Lepo je bilo.”

Lepo je bilo takrat in lepo je danes, pravi gospa Ivanka. Naj bo še dolgo!

26. junij 2018 – V dvorani Patriot smo prisluhnili zanimivemu predavanju Utrujene in boleče noge – kako si lahko pomagate sami? Predavala je Andreja Hohler, mag. farm., spec. iz Celjskih lekarn.

“Kronično vensko popuščanje nog je eno izmed najbolj razširjenih obolenj v razvitem delu sveta. Kljub temu prve znake pogosto spregledamo. Začne se z občutkom težkih, utrujenih, nemirnih in napetih nog od kolena navzdol ter njihovim otekanjem. Ponoči se v nogah pogosto pojavijo krči, stopala so vroča. Nezdravljeno kronično vensko popuščanje lahko pripelje do ran in razjed oz. celo amputacije noge. Prve znake popuščanja ven blažimo z nefarmakološkimi ukrepi in s pomočjo nekaterih zdravil,” je med drugim povedala Andreja Hohler, ki je po končanem predavanju tudi odgovorila na številna vprašanja poslušalcev.

Naslednje srečanje s farmacevti Celjskih lekarn bo po poletnih počitnicah, torej zadnji torek v septembru.