Leto 2019 – Po zaključku državnih
športnih iger Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2019 se
je od 13 pokrajin na prvo mesto uvrstila celjska pokrajinska zveza.
Zasluge za uspeh pokrajine imajo tudi konjiški upokojenci, saj je moška ekipa zmagala na državnem prvenstvu v kegljanju. Prvenstvo je bilo v Ljubljani, na njem pa je nastopilo 14 moških ekip. Konjiška ekipa je bila z 2185 podrtimi keglji torej prva, druga je bila ekipa Kamnika in tretja Marjete. Tudi med posamezniki je bil zmagovalec Konjičan, Stane Gmajner s 591 podrtih kegljev.
27. december 2019 – Da se skupaj
poveselimo, se poslovimo od starega in pozdravimo novo leto, smo se
tudi letos zbrali v dvorani Konjičanka.
Lepe želje nam je na začetku večera
izrekel predsednik društva Anton Obrul, nato pa so ure
minevale v sproščenem vzdušju, z veliko pesmi in plesa. Letos je
za dobro glasbo v celoti skrbel Tomo Jurak. Tradicionalno
se je najprej sprehodil Sam po parku, nato pa smo se mu pridružili s
pesmijo in plesom. Njegov glasbeni izbor je segal vse od
priljubljenih narodnih in ponarodelih pesmi do vedno zelenih melodij.
Glasbeni program je popestril tudi eden izmed udeležencev srečanja,
harmonikar Janko, naša
blagajničarka Vikica pa
je s šalami poskrbela še za smeh. Prijetno vzdušje se je
stopnjevalo vse do (predčasne) novoletne zdravice s penino in se
nadaljevalo tudi še po njej. Za dobro voljo pač niso pomembne ure,
tako kot ne leta. Da je le prava družba, potem klepetu, pesmim in
plesu kar ni konca.
23. december 2019 – Pevke našega
ženskega pevskega zbora z zborovodkinjo Ireno Golob so s svojimi
pesmimi razveselile stanovalce Doma
dr. Jožeta Potrča Poljčane.
Predpraznične dni so jim polepšale z
ljudskimi in božičnimi pesmimi. Po nastopu so jih oskrbovanci
obdarili z rožami in jih povabili na druženje. “Bilo je lepo,”
so ob slovesu ugotavljali tako stanovalci doma kot tudi pevke.
18. december 2019 – Članice
neumorne sekcije Kopriva so tudi letos pripravile druženje ob
zaključku leta.
Tako so potegnile črto pod številne aktivnosti, ki se vrstijo preko celega leta. Izmenjava izkušenj, spoznavanje skrivnosti zdravilnih rastlin in njihove uporabe, učenje in uporaba pridobljenega znanja za pripravo različnih pripravkom in izdelkov so pomemben del njihovega druženja, a ob tem ne pozabljajo na najbolj pomembnega: druženje.
28. november 2019 – Skupaj z
Mladinskim centrom Dravinjske doline smo pripravili posvet o prometni
varnosti.
Predavatelj Rado Jeromel, univ.dipl.inž.prometa, je udeležence seznanil z novostmi, povezanimi s prometnimi predpisi, predvsem pa opozoril na pogoste napake, ki jih delamo kot udeleženci v cestnem prometu. Izčrpno je odgovoril tudi na številna vprašanja.
26. november 2019 – Prisluhnili smo
predavanju o samozdravljenju bolečine. Predavala je Tea Kus Grilanc,
mag. farm., iz Celjskih lekarn. Na vprašanja je odgovarjala tudi
vodja konjiške lekarne Andreja Hohler, mag.farm., spec.
Bolečina ni izključno negativna, saj je pogosto prvi znak ali opozorilo, da se v našem telesu nekaj dogaja. Je eden izmed najpogostejših razlogov za obisk lekarne. Vse bolečine niso primerne za samozdravljenje. Kako ukrepati ob bolečini, po katerih pripravkih lahko posežete ob določeni vrsti bolečine, da bo za vas tudi varno, ne samo učinkovito, pa smo slišali na tokratnem predavanju.
24. november 2019 – Na
tradicionalnem srečanju starejših krajanov, ki ga vsako leto
pripravi krajevna organizacija RK Slovenske Konjice, je nastopil tudi
Ženski pevski zbor Društva upokojencev Slovenske Konjice pod
vodstvom Irene Golob. V “Konusovi jedilnici”, kjer je bilo
srečanje, so zbrani množici vrstnikov zapele štiri pesmi.
20. november 2019 – Na rednem
mesečnem druženju so se zopet srečale članice zeliščarske
sekcije Kopriva.
Po izmenjavi mnenj, suhih čajnih
mešanic in dobrohotnih pravnih nasvetih Pratnemer so se lotile
kuhanja krem pod vodstvom Alenke Slapnik, ki vsako leto
priskrbi vse potrebne dodatne sestavine in embalažo, merilne posode,
natančno tehtnico in vse ostalo, kar je za pripravo krem še
potrebno. Pod njenim skrbnim vodstvom so si članice pripravile
zalogo krem zase in za svoje najdražje iz maceratov, katere so si
pripravile same v času sezone cvetenja, oziroma v najugodnejšem
času za izkop korenin ali obiranje plodov in lubja. Ko so bile kreme
kuhane, kozarčki napolnjeni in označeni, so si jih pravično
razdelile glede na lastne potrebe.
Naslednje delovno srečanje Kopriv bo v januarju, v decembru pa se bodo le družile ob dobri hrani in pijači, naredile obračun za tekoče leto in načrte za naprej. (Ana Butolen)
12. november 2019 – Pester in vesel
dan smo preživelina martinovanju na turistični kmetiji Pri
Marti v Drbetincih.
Praznik vina, martinovo, je v Sloveniji star ljudski praznik, ki naznanja konec dela na poljih in krst mladega vina. Praznik je tradicionalno povezan s pitjem vina, saj se okoli 11. novembra, ko goduje sv. Martin, mošt spremeni v vino. Ali drži, da bo iz soda namesto motnega mošta pritekla žlahtna, bistra tekočina, vino imenovana, smo se želeli prepričati na kmečkem turizmu Pri Marti v Drbetincih. In smo se prepričali. Brez vsakega dvoma! Lahko nam verjamete, saj nas je bilo več kot 50. V prijetnem vzdušju smo preživeli popoldan z muzikantom in ob čudovitem prepevanju članic našega ženskega pevskega zbora, ki so se jim pridružili tudi drugi udeleženci martinovanja. Krst mošta v kleti gostitelja s prigrizkom domačih dobrot, kot so šunka, klobase in zaseka, ter seveda skrbnim, neomejenim preverjanjem kakovosti mladega vina, je bil vrhunec našega martinovanja.
Čeprav nas je na poti domov spremljal naliv dežja, tega še opazili nismo, saj smo dobro voljo ohranjali s pesmijo in smehom. Lepo je bilo!
12. november 2019 – Prostovoljka Vida Klemenc in koordinatorica
programa Starejši za starejše Milena Brečko Poklič sta obiskali
Ljudmilo Furman iz Konjiške vasi, ki je23. septembra
dopolnila 90 let.
“Celo življenje sem delala, sedaj pa ne morem več,” potoži in se takoj popravi: “Skuham pa še. Rada kuham, veste.” Moti jo, ker jo noge nočejo več prav ubogati in je zato veliko bolj počasna kot je bila včasih: “26 let sem delala na Lipu in nisem bila vajena počasi delati. Z normami so nas hitro naučili hitrosti!” Žal ji je, da je šel Lip v stečaj. Sama se je takrat invalidsko upokojila in še naprej skrbela za domačijo v Konjiški vasi, kjer sta se jima z možem rodili trije sinovi in hči. “Eden sin se je ubil v nesreči, drugi sin sedaj živi v Slovenski Bistrici, tretji sin in hči pa sta ostala doma,” pripoveduje. Spominja se, kako težko je bilo s skromnimi plačami, kakršne si bile na Lipu, zgraditi hišo: “Še zdaj ni vse tako, kot bi moralo biti.” A je v Konjiški vasi zadovoljna: “Dobre sosede imamo,” pravi. Hudomušnosti ji ne manjka. Ko pripoveduje o tem, koliko tablet mora v teh letih jemati, zaključi: “Me že imajo radi in skrbijo, da bom še živela. Zato pa mi dajejo tablete.” Deset let je že vdova, a tudi to je sprejela s pravo mero sprijaznjenosti z življenjem: “Tako pač je.” Razveseljujejo jo drobne reči, na katere marsikdo v mlajših letih še pomisli ne: lep pogled skozi okno na Dravinjsko dolino, prijetne vonjave jabolčnega zavitka, ki ga peče hči Vida, toplota peči na drva… Ob tem pomisli na prihajajočo zimo in se spomni na stare čase: “O, včasih pa so bile zime! Sneg je kar škripal pod nogami…” A se ne izgublja v preteklosti. Živi danes in tukaj.
Hči Vida, Ljudmila Furman in prostovoljka Vida Klemenc
