23. junij 2018 – Pevke našega ženskega zbora smo z zborovodkinjo Ireno Golob in nekaj gosti obiskale Koroško.

Z avtobusne postaje v Slovenskih Konjicah smo se odpeljali do reke Drave, do mesta, od koder odpluje flos. Pred vkrcanjem so organizatorji uprizorili dobrodošlico z zanimivim programom, na flosu pa so nam predstavili zgodovino flosarstva iz časov, ko so na ta način prevažali hlodovino. Pri plutju s flosom po reki so nas ves čas spremljali trije krasni labodi in seveda poskočni muzikanti, ki so znali zaigrati tudi na stara glasbila. Dober, izdaten golaž, nam je tako še bolj teknil.

Po tem doživetju smo se odpeljali proti turistični kmetiji Klančnik v Podklancu pri Dravogradu. Mladi gospodar nam je predstavil zgodovino kmetije in njeno prihodnost. Ogledali smo si tudi spominsko sobo njihovih prednikov. Po pokušini domačih dobrot smo se odpeljali s prirejenim vlakcem v hrib, kjer imajo lovsko kočo in v njej ogromno število nagačenih primerkov živali. Pozna se, da je gospodar tudi strasten lovec.

Domov smo se vrnili v poznih popoldanskih urah, ocena izleta pa je bila enotna: lepo je bilo, saj je bil dan poln novih izkušenj in prijetnega druženja. (Z.V.)

Junij 2018 – Zaključile so se Pokrajinske športne igre PZDU Celje. Pokal za najboljše društvo upokojencev v športnih panogah na Celjskem je letos osvojilo naše društvo upokojencev. Pokal bomo prejeli na zboru članov pokrajinske zveze.

Na letošnjih pokrajinskih športno-rekreacijskih igrah je tekmovalo 31 moških in 25 ženskih ekip. Moških tekmovalcev je bilo 930 in ženskih 650, torej skupno 1580 tekmovalcev. Tekmovali so v sedmih panogah: pikadu, kegljanju s kroglo na vrvici, steznem kegljanju, šahu, ribolovu, balinanju in streljanju. Pri vseh tekmovanjih je sodelovalo 31 društev upokojencev.

Konjiški upokojenci so skupno dosegli 76 točk (moški 33 in ženske 43). Drugo uvrščeno DU Andraž nad Polzelo je doseglo 59 točk ter tretje uvrščeno, DU Žalec, 54 točk. Konjičani so se dobro odrezali v večini panog, prva mesta pa so osvojili v steznem kegljanju ter v balinanju (moški in ženski ekipi). Vse štiri zmagovalne ekipe se bodo septembra pomerile z zmagovalci drugih regij na državnih športnih igrah.

Najboljši so bili naši kegljači…

…in balinarji.

17. junij 2018 – Na 49. taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični so sodelovali tudi pevke in pevci naših dveh pevskih zborov – ženskega in moškega, ki so se jim pridružili tudi nekateri drugi člani društva.

Tabor pevskih zborov je praznik slovenskih ljudskih in ponarodelih pesmi, ki jih je letos prepevalo preko tisoč pevcev iz Slovenije in zamejstva. Koncert združenih zborov je bil tokrat pod naslovom O kresi se dan obesi.

Moški pevski zbor Adolfa Tavčarja je letos prejel tudi priznanje za 35 let sodelovanja na taboru, na kar so seveda upravičeno ponosni.

Naši pevci s podporniki

Predsednik moškega zbora Jože Malec je na prireditvi navezal stike tudi s slovenskimi pevkami iz Tuzle.

6. junij 2018 – V Celju je bila tradicionalna prireditev Pojmo prijatelji, ki jo vsako leto pripravi Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje v sodelovanju z Javnim skladom RS za kulturne dejavnosti – OE Celje.

Letos je na njej nastopilo 10 pevskih zborov, od tega 8 mešanih. Poleg njih sta nastopila zbora našega društva: Ženski pevski zbor DU Slovenske Konjice z zborovodkinjo Ireno Golob in Moški pevski zbor Adolfa Tavčarja z zborovodjo Samom Jezovškom. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi, pretežno s priredbami slovenskih ljudskih pesmi. Revijo je strokovno spremljal Franci Plohl, ki bo zbore ocenil ter izbral zbor, ki bo zastopal celjsko območje na državni ravni.

5. junij 2018 – Obiskali smo Alojzijo Kukovič, ki je 24. maja dopolnila okroglih 90 let.

Le kdo je ne pozna? Gospa Lojzka je bila celo delovno dobo trgovka: najdlje v Slovenskih Konjicah, pa tudi v Ločah, na Jerneju, v Laporju, Poljčanah… “Šla sem, kamor so me poslali,” pripomni. S kolesom, vedno s kolesom: “70 let sem vozila kolo, zdaj pa ne gre več,” ugotavlja vedno skrbno urejena slavljenka. Nekako ji ne gre v račun, da je morala opustiti kolo in da noge niso več tako urne, kot so bile: “Me že dolgo poznate? A sem kdaj tako počasi hodila? Kje pa, vedno sem tekala sem in tja,” sama odgovori na vprašanje. “Šele sedaj, ko imam okroglo obletnico, sem se zavedla, da sem že stara.” A čisto sprejela svojih let še ni. Še vedno hodi brez palice, dela na vrtu (“Ravno včeraj sem vrtnice porezala.”) in v prijetni hiši na Rimski cesti v Slovenskih Konjicah, ki sta jo postavila z možem Vilijem. Tudi on je že odšel, pred osmimi leti. Sinova Milan in Branko, trije vnuki in dva pravnuka jo obiskujejo, a gospe Lojzki zlepa družbe ni dovolj: “Tako rada klepetam,” prizna. To je zdaj, ko ne more več toliko plesti kot je včasih, ko je kolo pospravljeno v kleti, ko jo pri branju jezijo očala, prišlo še toliko bolj do izraza. Pri tem se spominja preteklosti: “Trdo je bilo, a nepozabno.” Mladost pač, kljub vsem težavam, ki se ji ne izognejo, ostane v spominu kot nekaj lepega. “Zdaj pa ne veš, kaj bo,” zavzdihne.

Da bi ji vsaj zdravje dobro služilo in da bi imela družbo za klepet, sva ji ob visokem jubileju zaželeli tudi prostovoljki programa Starejši za starejše Zofija Voler in Milena Brečko Poklič.

4. junij 2018 – V Konjiški vasi je bilo vse od 2. junija slovesno, saj je svoj 90. rojstni dan praznovala Marica Pukl. Z družino, na čelu s hčerkama Štefko in Bredo, s prijatelji in sosedi. Lepe želje smo ji izrekli tudi predstavniki konjiškega društva upokojencev s predsednikom Antonom Obrulom in tajnico Milko Oder, ki se jim je pridružila tudi prostovoljka programa Starejši za starejše Vikica Šuberger.

Seveda je vse zanimalo, kako v dobri kondiciji dočakaš 90 let. “Preprosto: celo življenje delaš, paziš na red pri prehrani, se izogibaš alkohola…” nam je svetovala. A njeni nasveti so tudi bolj konkretni: “Pazi se prepiha, 6 ur po juhi ne smeš piti, za zajtrk sta najboljša kava in kruh…” Tako dočakaš visoka leta, takrat pa je zelo pomembno, da nisi osamljen.

Gospa Marica je pred štirimi leti izgubila moža, zaradi katerega se je pri 22. letih preselila z domačih Stranic na kmetijo v Konjiško vas in zanjo ves čas tudi skrbela, saj je bil mož v službi. “A ko je človek mlad in zdrav, ni težko delati,” poudari in le mimogrede navrže, koliko košev je morala v življenju znositi. Zdaj živi pri hčerki Bredi, a tudi hčerka Štefka je ves čas nekje blizu, prav tako vsi štirje vnuki. Tako ne preseneti, ko na vprašanje, kdaj ji je bilo v življenju najlepše, odločno odgovori: “Zdaj. Vse mi prinesejo, vse naredijo zame.” Hči Štefka pri tem poudari: “Prej je ona skrbela za nas, zdaj pa je čas, da ji to skrb povrnemo.” Tudi z malo razvajanja pri hrani vred: “Najraje imam gobovo juho in palačinke,” nam še zaupa slavljenka in se veselo nasmeji. Naj še dolgo uživa v sadovih svojega življenja!

Vikica Šuberger, Marica Pukl, Milka Oder in Anton Obrul