Društvo praznuje 70-letnico

Društvo upokojencev Slovenske Konjice bo letos praznovalo 70-letnico uspešnega dela. Na zadnjem sestanku se je upravni odbor društva odločil, da bomo obletnico obeležili tudi z izdajo zbornika, v katerega bomo skušali uvrstiti kar največ pomembnih dogodkov in ljudi, ki so zaznamovali ta čas. Veseli bi bili, če pobrskate po spominih in domačih arhivih ter nam posredujete zanimive fotografije ali podatke, predvsem za prva desetletja dela društva. Prinesete ali pošljete jih lahko v pisarno društva.

Še smo tu!

Življenje se je pred prvomajskimi prazniki počasi začelo vračati v bolj normalne okvire, zato se prebuja tudi društveno življenje. Društvena pisarna je ob sredah spet odprta. S treningi postopno začenjajo naši športniki, med prvimi pa so se ponovno odpravili na pohode člani skupine za nordijsko hojo (na fotografiji).

Spoštovani člani DU Slovenske Konjice!

Za nami je leto 2020, leto, v katerem je epidemija Covid-19 zaznamovala naša življenja. Tudi življenje našega društva. To je leto, v katerem se prvič nismo srečali na zboru članov, ko nismo skupaj letovali, ko se nismo družili na izletih in piknikih, ko ne bomo skupaj silvestrovali. Leto, v katerem je bila vrsto mesecev zaprta tudi naša pisarna.

Kljub temu je društvo živelo – drugače, a vendarle bogato. Ko smo lahko, smo pripravljali predavanja, se družili v pevskih zborih, na športnih treningih, na pohodih, ob spoznavanju zdravilnih zelišč in ob ustvarjanju ročnih del. Z delom pa niti za hip niso prenehali naši prostovoljci v programu Starejši za starejše. V času epidemije so poskrbeli, da nihče nima občutka, da je sam in pozabljen. S “svojimi” varovanci se pogovarjajo po telefonu, včasih jih pravilno zaščitni nagovorijo od daleč, od ograje, preko sosedov… Ne samo, da preverijo, če je z njimi vse v redu, če imajo, kar potrebujejo in po potrebi poiščejo pomoč, ampak tudi da preprosto malo poklepetajo, saj je vsaka beseda v časih osamitve dragocena.

Želimo si, da bi si čim prej spet lahko podali roke, da bi skupaj premagovali težave, skupaj ustvarjali, se družili in veselili. Upamo, da nam bo to prineslo novo leto. V njem vam želimo veliko zdravja in osebnega zadovoljstva.

Srečno 2021!

Spet epidemija – bodimo previdni!

V Sloveniji je od 19. oktobra 2020 ponovno razglašena epidemija bolezni Covid 19. Upoštevajte navodila! Torej nikamor brez maske, vedno v varni razdalji, umivajte in razkužujte si roke, predvsem pa čim več ostajajte doma.

Prvič je bila epidemija razglašena od 13. marca do 31. maja. Ta je povsem ohromila naše življenje, tudi znotraj društev upokojencev. Sedaj je za mesec dni spet uradno razglašena epidemija in zopet se je vse ustavilo.

Ukrepi, ki se sicer skoraj dnevno spreminjajo, so vezani na preprečevanje širjenja okužb. Še posebej veljajo vsa opozorila za starejše, saj je ravno pri njih in pri kroničnih bolnikih okužba zelo nevarna in smrtnost bistveno višja. Bolezen se sicer kaže z utrujenostjo, nahodom, slabim počutjem, vročino, kašljem in pri težjih oblikah z občutkom pomanjkanja zraka. Če zbolite in sumite, da ste okuženi z novim virusom, pokličite svojega osebnega zdravnika , ki vam bo dal vsa potrebna navodila. (Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si )

Društvene dejavnosti ponovno zamrle

Komaj so društvene dejavnosti s koncem poletja ponovno oživele, že je zopet vse obstalo zaradi nezadržnega širjenja bolezni Covid-19. Do preklica je zaprta tudi naša društvena pisarna. Upoštevajte vse ukrepe za preprečevanje širjenja korona virusa in ostanite zdravi!

Kelemina tretja na državnem prvenstvu

3. oktober 2020 – Strelska zveza Slovenije je v Ljubljani organizirala državno prvenstvo veteranov v streljanju z zračnim orožjem, na katerem je uspešno sodelovala tudi ženska ekipa našega društva.

Med posameznicami, veterankami nad 70 let, je Martina Kelemina v streljanju z zračno puško dosegla odlično tretje mesto. Ekipa, v kateri sta bili še Zofija Voler in Milena Brečko Poklič, se je uvrstila na četrto mesto med ekipami veterank v starosti nad 60 let.

Najboljše veteranke: Pšajd Kristina, SD Ptuj, Prezelj Ivanka, SD Škofja Loka, in Martina Kelemina, SD Slovenske Konjice.

Vse o ustni higieni

29. september 2020 – Skupaj z Mladinskim centrom Dravinjske doline smo pripravili predavanje o ustni higieni. Predavala je študentka dentalne medicine Lucija Reš.

V skrbno pripravljenem predavanju je spregovorila o oralnem zdravju kot pomembnem dejavniku splošnega zdravja in počutja. Predstavila je značilnosti oralnega zdravja in nekatere najpogostejše bolezni, osnovne zahteve ustne higiene zob, dlesni, protez in fiksnoprotetičnih izdelkov (mostički, prevleke ipd.), najpogostejše spremembe v ustni votlini, na katere moramo biti pozorni ter vpliv stanja zob in ustne votline na splošno zdravje.

Predavanje je bilo izvedeno v sklopu projekta Socio VGC, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropski socialni sklad. Sofinancirata ga tudi Občina Slovenske Konjice in Zreče.

Najvišje priznanje Štefanu Vidi

22. september 2020 – Zaradi ukrepov ob pojavu bolezni Covid-19 ni bil mogoč zbor članov Društva upokojencev Slovenske Konjice, napovedan za 18. marec 2020. Na njem bi podelili tudi priznanja članom za uspešno delo v letu 2019. Upravni odbor društva je zato sprejel odločitev, da priznanja podeli na razširjeni, slavnostni seji upravnega odbora.

Na slavnostni seji je zbranim razloge za takšno odločitev še enkrat predstavil predsednik društva Anton Obrul. Delo v preteklem letu je označil kot zelo dobro, saj so člani v vseh sekcijah dosegli ali presegli zastavljene cilje. O svojem delu so upravnemu odboru in tudi vsem zunanjim inštitucijam ustrezno poročali.

Predsednik je tokrat izpostavil uspehe športnikov, ki so se lani v celjski pokrajinski zvezi uvrstili na tretje mesto. Delo društva je pohvalila tudi predsednica Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje Zdenka Jan in posebno zahvala izrekla vsem, ki sodelujejo v programu Starejši za starejše. Delo v tem programu je živo tudi letos, žal pa, kot je povedala predsednica Komisije za šport pri PZDU Celje Zofija Voler, letos ni bila mogoča organizacija športnih tekmovanj.

Za uspešno delo v preteklem letu so priznanja DU Slovenske Konjice prejeli: Vikica Šuberger, Fanika Založnik, Barbara Očko, Silva Pušnik, Alenka Slapnik, Stanka Ratajc, Branko Zagomilšek, Valerija Košič, Darinka in Vlado Bogatin ter Ana Butolen. Priznanja sta jim izročila predsednik Anton Obrul in podpredsednik Štefan Vida. Priznanja pokrajinske zveze društev upokojencev je podelila predsednica Zdenka Jan. Pisno priznanje je prejela Marija Logar Menih, bronasto plaketo pa Milena Brečko Poklič. Janova je izročila tudi dve priznanji Zveze društev upokojencev Slovenije. Marija Martinčič je prejela pisno priznanje ZDUS, Štefan Vida pa veliko plaketo ZDUS.

Društvo je posebne zahvale podelilo tudi zaslužnim športnikom. V imenu ekipe državnih prvakov v kegljanju jo je sprejel Srečko Bornšek, v imenu ženske ekipe, regijskih prvakinj, pa Vera Malič. Za najboljši dosežek doslej se je društvo zahvalilo tudi šahistom.

Štefan Vida, Anton Obrul in Zdenka Jan

Prejemniki priznanj za delo v letu 2019 s predsednico PZDU Celje Zdenko Jan in predsednikom društva Antonom Obrulom

90 let Marije Vivod

18. september 2020 – Med 90-letnike se je ta mesec vpisala tudi Marija Vivod, ki jo lahko pogosto srečamo na konjiških ulicah.

“Zdravnik je rekel, da moram migati. Če se bom zapustila, bom obležala.” Tega pa slavljenka, polna energije, seveda ne želi. Hudega je bilo dovolj že v življenju. “Iz Konjiške vasi sem doma in ko sem imela 10 let, sem že kuhala kosilo za celo družino, sedem nas je bilo. Bila sem najstarejši otrok in zato tudi največkrat tepena. Verjetno za vzgled…” se spominja. Življenje ni bilo lahko niti v času njene odraslosti: “Na Lipu sem delala več kot 35 let, zidala…” Težko je bilo tudi v času njenega prvega zakona zaradi moževe bolezni. A po njegovi smrti je našla drugega moža in življenje je bilo spet lepo. Žal je tudi on že umrl: “Takrat sem se preselila v ta naš upokojenski blok. Tu imam čudovite sosede. Veste, lepo je, če te imajo ljudje radi.” To so ji ob rojstnem dnevu tudi pokazali z vrsto presenečenj. Dobri sosedje, sin, hči, vnuki… To bogati življenje, ne glede na leta: “Veste, moj ded je bil star 101 leto, ko je umrl. Tudi jaz bi rada še živela, hodila okoli, brala časopise… Se kar malo bojim tega korona virusa,” zaključi dobro voljna 90-letnica.

Ob slavljenki: Vikica Šuberger, prostovoljka v programu Starejši za starejše Kristina Veljič in predsednik našega društva Anton Obrul

Vilko Premru, 90-letnik

18. september 2020 – Že na začetku poletja je praznoval 90-letnico Vilko Premru iz Slovenskih Konjic, predstavniki našega društva pa smo mu lepe želje izrekli šele sedaj.

“Lepo je bilo. Prišli so sorodniki in sosedi in naredili pravo žurko,” se spominja 30. junija. Ko pa sežejo spomini v preteklost, so najlepši iz rane mladosti, iz prvih 11 let, ki jih je preživel s prijatelji v takrat še čisto drugačnih Slovenskih Konjicah. “Otroci smo takrat imeli svobodo,” pripomni in z razumevanjem doda, da so sedaj pač drugačni časi. Da se v življenju vse spreminja, je okusil na lastni koži. “Leta 1941 so našo družino Nemci izgnali v Bosansko Krupo. Očetu je preko sorodnikov in kneza Windischgraetza, pri katerem je bil logar, uspelo, da smo se lahko preselili v Planino pri Postojni, ki je bila takrat pod italijansko okupacijo. Tam smo bili do osvoboditve. Leta 1945 sem šel v uk za orodjarja na Češko. Ko sem se vrnil, so me z dekretom poslali v Ljubljano, v tovarno Rog. Ker nisem dobil stanovanja, sem zaprosil za premestitev in februarja 1949 sem odšel v Zreče, v Unior, kjer sem ostal vse do upokojitve, polnih 40 let.”

V teh letih se je dogajalo marsikaj: šel je k vojakom (“Služil sem v Brežicah in bil dve leti mitraljezec na avionu…”), študiral in se leta 1967 poročil. Z ženo Marijo, ki jo v kasnejših letih najbolj poznamo kot ravnateljico Osnovne šole Pod goro, sta “na ribezu” (vsi starejši Konjičani dobro vedo, kje je to) zgradila hišo, kjer še vedno živita. Hčeri Andreja in Katja sta si že spletli svoji gnezdi, a domov radi prihajata: “Ko pridejo skupaj, govorijo samo o šoli. Vsi, tudi starejši vnukinji, so v prosveti.” To ni pritoževanje, saj je v njegovih besedah čutiti očetovski ponos.

Ko se ozira po vseh devetih desetletjih, zadovoljno ugotavlja: “Da bi le ostalo tako kot je. A vse se spreminja. S tem se moramo sprijazniti.” Nekatere navade so ob tem stalnica: “Ko žena vstane, jo vsako jutro čaka zajtrk in časopis na mizi.” To je njegova skrb, tako kot je branje njegovo najljubše opravilo. Še veliko prebranih knjig mu želimo!

Vikica Šuberger, Marija in Vilko Premru ter Anton Obrul