24. oktober 2015 – Pevke ženskega pevskega zbora in prostovoljke projekta Starejši za starejše so obiskale Belo krajino, deželo belih brez. Z njimi so bili bivša in sedanja zborovodkinja Adela Pečovnik in Irena Golob, Marjetka Gošnak z nepogrešljivo harmoniko ter seveda predsednik našega društva, Anton Obrul.

V soncu, ki je pozlatilo jesensko listje, je belina brez naravi dodala nadih čarobnosti, kar je vplivalo tudi na razpoloženje popotnic. Imenitno je bilo. Svoje je dodala tudi izvirna turistična ponudba Bele krajine in čudoviti ljudje, ki so jim predstavili nekatere znamenitosti.

Z ogledi so začeli v vasi Veliki Nerajec, ki je bila dobitnica posebnega priznanja na tekmovanju za Evropsko nagrado za razvoj podeželja in obnovo vasi 2000. Pogostili so jih z ajdovo pogačo, Vera Vardjan pa jim je razkazala 200 let staro hišo in zanimive lončene izdelke, ki jih sama izdeluje. Seveda ni šlo brez vprašanj o njeni življenjski zgodbi. Vero Vardjan je namreč pred tremi let zadela strela. Svojo težko izkušnjo je opisala v knjigi Med nebom in zemljo.

V krajinskem parku Lahinja, kjer med drugim domuje ptič vodomec, so si v Pustem Gradcu ogledali arheološke izkopanine, žago venecijanko in klepčev mlin. V Dragatušu so imeli daljši postanek v rojstni hiši Otona Župančiča, kjer je ob gostinskem lokalu urejena pesnikova spominska soba. Tu je bil tudi čas za sproščeno zabavo ob zvokih harmonike. Od tod so se odpravili še v vas Žuniči, v okolici katere živijo potomci Uskokov. Ustavili so se v Šokčevem dvoru, kjer je informacijski center krajinskega parka Kolpa. Ob kozarčku domačega in belokranjski pogači so z zanimanjem prisluhnili, kako iz lanu nastane nit in nato platno. Ogled dežele brez so zaključili v Rosalnici, kjer je romarski kompleks cerkva Tri fare.

Pred Župančičevo rojstno hišo

Krajinski park Lahinja

Klepčev mlin v Pustem Gradcu

Šokčev dvor v vasi Žuniči

Oktober 2015 – Ta mesec je visok življenjski jubilej praznovala Štefanija Frim. Gospa, ki je naučila abecedo in poštevanko generacije Tepanjčanov, je 90. rojstni dan slavila v Lambrechtovem domu. Zdravja in sreče so ji zaželeli tudi predstavniki našega društva na čelu s predsednikom Antonom Obrulom.

Štefanija Frim se je rodila v Malahorni, večino svojega življenja pa je preživela v Slovenskih Konjicah. Učiteljica razrednega pouka je 23 let učila učence 1. in 2. razreda v podružnični osnovni šoli Tepanje. „Če je bilo treba, sem učila tudi višje razrede,“ pripomni. Danes se ji zdi, da je bila pri svojem delu premalo stroga, a tega ji gotovo nihče ni zameril. „Otroci se v tem času niso kaj dosti spremenili,“ še ugotavlja. Upokojila se je leta 1980: „Dokler sem lahko, sem zelo rada delala na vrtu. Ko sem si zlomila kolk, ni šlo več in pred dvema letoma sem se preselila v Lambrechtov dom. Lepo je tukaj, oskrba je dobra. Pripravljajo tudi številne prireditve, ki se jih rada udeležujem. Največ časa namenim reševanju križank in branju, zlasti revij.“

Spomini bežijo nazaj, v čas skupnega življenja z možem Milanom. „V Kostroju je delal. Zdaj tam dela sin. Drugi sin je zaposlen na policiji.“ S prijaznim pogledom poboža tudi fotografijo, na kateri je skupaj z obema vnukinjama: „Ena je šla po moji poti in je učiteljica, druga bo fizioterapevtka,“ ponosno pove. Življenje gre naprej, a Štefanija Frim se vseeno najraje spominja preteklosti: „Lepo je bilo, dokler sem bila zdrava in sem lahko hodila in delala. Zdaj čas bolj počasi teče…“

Jelka Steinacher, Anton Obrul in Štefanija Frim

14. oktober 2015 – Članice sekcije Kopriva so deževni dan izkoristile za izobraževanje.

Ker je čas za kisanje zelja in repe, so s pomočjo gospe Ide Tepej osvežile znanje, kako vlagati zelje in repo za kisanje, da le-ta ostaneta čvrsta in dobra. To je v našem okolju najstarejši način predelave, pri katerem naribano zelenjavo nasolimo, dobro potlačimo ter obtežimo, da se ustvari brezzračni prostor. Ob primerni temperaturi se iz sladkorja in mlečnokislinskih bakterij razvije mlečna kislina, ki izdelek konzervira. Kisla repa ugodno vpliva na izločanje vode iz telesa, zato jo je primerno uživati vsaj enkrat tedensko, zlasti v zimskih mesecih. Kislo zelje pa je primerna hrana posebej za sladkorne bolnike, ker vsebuje malo ogljikovih hidratov. Pospešuje delovanje črevesja, širi ožilje, čisti kri, znižuje krvni pritisk, preprečuje prezgodnje staranje, zmanjšuje poapnenje žil, ter povečuje obrambno sposobnost organizma.

V nadaljevanju jih je Katarina seznanila s slabo poznano rastlino po imenu čudežni koren – jam. Med strokovnjaki je znan kot rastlina višje energijske ravni, ki naj bi imela sposobnost shranjevanja svetlobnih etrov. Človek po uživanju tega korena občuti energijsko napolnjenost in ne samo sitosti. Ker je to slabo poznan koren, ki se pri nas uveljavlja počasi, je vsem tudi podelila semena.

Ob koncu so srečanje popestrile s predavanjem o zdravi prehrani in kako si pomagati, da telo ni zakisano.

15. oktober 2015 – Ob 15. obletnici Vizije, Društva gibalno oviranih invalidov Slovenije, sta v Domu kulture Slovenske Konjice nastopila ženski pevski zbor našega društva in zbor mladih pevcev iz konjiškega vrtca.

Zbora povezuje skupna zborovodkinja Irena Golob. Če še ne veste – Irena Golob je to sezono prevzela ženski pevski zbor iz rok dolgoletne dirigentke Adele Pečovnik. Sproščen program obeh zborov je s spremljavo na harmoniki dopolnila Marjetka Gošnak.

Ženski pevski zbor DU

Zlati konjiček – otroški pevski zbor Vrtca Slovenske Konjice (enota Slomškova)

Irena Golob in Marjetka Gošnak

7. in 8. oktober 2015 – V Slovenj Gradcu je bilo državno prvenstvo društev upokojencev v kegljanju. Na njem sta sodelovali tudi zmagovalni ekipi celjskega regijskega tekmovanja, ženska in moška ekipa našega društva.

Ženske so med 12 ekipami dosegle lepo 7. mesto v postavi Vera Malič, Olga Leskovar, Ana Butolen in Darinka Bogatin. Naša moška ekipa je med 14 ekipami dosegla 8. mesto v postavi Dušan Grujič, Stane Gmajner, Žarko Vogrin in Janez Petek, ki je nadomestil obolelega Srečka Bornška. Posamezno je pri članicah med 48 tekmovalkami Vera Malič pristala na odličnem 8. mestu. Med 56 člani je Dušan Grujič osvojil 10. mesto.

Ženska ekipa je dosegla 7. mesto

6. oktober 2015 – Konjiški prostovoljci v programu Starejši za starejše so se udeležili tradicionalnega letnega srečanja prostovoljcev s Celjskega, ki je bilo tokrat v Vojniku. V ospredju srečanja je bilo izobraževanje, seveda pa je bila to tudi priložnost za sproščeno druženje in izmenjavo izkušenj.

Po pozdravu regijske koordinatorice programa Ivanke Tofant so Marjana Iršič, Barbara Ramšak in Petrina Rosina iz Centra za krepitev zdravja, ki deluje v celjskem zdravstvenem domu, spregovorile o staranju ter o dejavnikih tveganja s poudarkom na prehrani in telesni dejavnosti. Napotki za zdravje so bili koristni za prostovoljce, seveda pa jih bodo lahko uporabili tudi ob obiskih starejših sokrajanov. Samo lani so prostovoljci s Celjskega opravili domala 9 tisoč obiskov.

Anka Osterman, vodja projekta pri ZDUS, jim je izrekla priznanje za opravljeno delo ter ob tem poudarila pereč problem: „Premalo podpore dobivamo za svoje delo. Samo priznanja niso dovolj – potrebno je zagotoviti pogoje za delo.“ Njen poziv je podprl predsednik DU Vojnik Ivan Robačer: „Družba bo moralo več prispevati, saj je potreb tistih, ki potrebujejo pomoč, vedno več.“ Med tistimi, ki tudi z dejanji podpirajo projekt Starejši za starejše, izstopa Občina Štore. Župan Miran Jurkošek je zato v svojem nagovoru poudaril odlično sodelovanje s prostovoljci: „ Veliko dela opravite namesto mene in občine.“

Lepih besed je bilo slišati še več. Predsednik celjske pokrajinske zveze društev upokojencev Silvo Malgaj je prostovoljce označil za ambasadorje, ki prinašajo starejšim veselje in pomoč. Podpredsednica ZDUS Vera Pečnik je v pozdravnem sporočilu zapisala, da so srčnost, pogum in pridne roke prepoznavni znak prostovoljcev v programu Starejši za starejše, podžupan Vojnika Viki Štokojnik pa je poudaril, da smo starejši v družinah in v družbi še vedno potrebni.

Lepe misli in besede so zbranim prostovoljcem godile, a niso pozabili, zakaj so se zbrali. Ob zvokih ansambla Prijatelji in pesmi moškega zbora iz Vojnika so prisluhnili še direktorju slovenske banke hrane Alenu Novitu ter Mojci Stopar iz društva Spominčica Šentjur in Alenki Vodončnik iz Centra za pomoč obolelim z demenco (projekt je zaživel v Celju), ki sta spregovorili o vse bolj perečem problemu številnih starostnikov, o demenci.