2. oktober 2015 – Uspešno smo pripravili in izvedli državno prvenstvo upokojencev v streljanju z zračno puško. Sodelovalo je 21 ekip iz desetih slovenskih regij s preko 80 tekmovalci.

Med 13 moškimi ekipami je zmagala ekipa DU Slovenj Gradec. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Žalca in na tretje ekipa Škofje Loke. Najboljši posamezniki so bili Jože Jeram z Ljubečne na prvem mestu, Brane Krese iz Kočevja na drugem ter Milan Goubar iz DU Žalec na tretjem mestu.

Med osmimi ženskami ekipami je zmagala ekipa DU Vrbje, druge so bile strelke iz Novega mesta, tretje tekmovalke iz DU Slovenj Gradec. Ekipa Slovenskih Konjic (Zofija Voler, Martina Kelemina in Nežika Vivod) je zasedla četrto mesto. Med posameznicami je šla zmaga v roke Karoline Ferme iz Vrbja, druga je bila Mihaela Sušec iz Slovenj Gradca, tretja pa Dragica Vogrinčič iz Murske Sobote.

Tekmovanje smo pripravili v sodelovanju s Strelskim društvom Slovenske Konjice. Vodila ga je vodja tekmovalnega športa v DU Slovenske Konjice Zofija Voler, sodnika sta bila Irena Golob in Martin Fevžer. Da je bilo vse tako kot mora biti, sta skrbela tudi predstavnik Komisije za šport pri ZDUS Franc Ernestl ter Dani Vovk, predsednik komisije za šport pri PZDU Celje.

Slovesna razglasitev rezultatov je bila v dvorani Konjičanka. Zbrane sta nagovorila predsednik DU Slovenske Konjice Anton Obrul ter predsednik PZDU Celje Silvo Malgaj, ki sta tudi podelila pokale in medalje najbolj uspešnim udeležencem. Posebno priznanje sta prejela tudi najstarejša tekmovalca: 85-letni Edi Bruderman iz DU Krim Rudnik (Ljubljana) ter 82-letna Jožefa Vršaj iz DU Savsko naselje (Ljubljana).

Za pripravo in izvedbo državnega tekmovanja smo prejeli vrsto čestitk. Predstavnik Komisije za šport pri ZDUS Franc Ernestl ga je na primer ocenil kot zagotovo daleč najboljšega v zadnjih petih letih v Sloveniji. Škoda le, da so tudi tokrat predstavniki lokalne skupnosti imeli pomembnejše obveznosti in naših gostov iz vse Slovenije ni mogel nihče niti pozdraviti.

Udeleženci državnega prvenstva društev upokojencev v streljanju z zračno puško

29. avgust 2015 – Zadnjo soboto v avgustu smo se z dvema avtobusoma odpravili polni lepih pričakovanj na tedenski oddih v hotelsko naselje Waterman Supetrus Resort v Supetarju na otoku Braču.

Bil je čudovit sončen teden, poln aktivnosti, izletov, iger, plesa in seveda sončenja ter plavanja – kakor si je pač kdo želel. Na izletu po otoku Braču smo si ogledali najvišji vrh na otoku, Vidovo goro, Bol in mestece Škrip, obiskali pa smo tudi oljarno in si ogledali izdelavo mila. Krasen je bil izlet z ladjo na otok Hvar. Ogledali smo si ta biser med otoki, najpogumnejši pa so se povzpeli tudi na obzidje, oziroma trdnjavo v samem mestu Hvar. Kljub bogatemu dnevnemu dogajanju nam je ostalo še dovolj energije za večerni ples ob glasbi našega dua Pizzicato.

S polno prtljago prijetnih spominov smo se naslednjo soboto, 5. septembra, varno vrnili domov. Vsi zdravi in z željo, da se naslednje leto zopet skupaj odpravimo na zasluženo letovanje. Morda celo še v večjem številu!

Bilo nas je za res veliko družino.

Na izletu na otoku Hvaru.

Trdnjava na Hvaru je bila samo za najbolj pogumne.

18. avgust 2015 – Tradicionalni poletni piknik smo tokrat pripravili v gostišču Iršič v Žabljeku. Lepo okolje, dobra hrana in vesela družba so bile glavne značilnosti tokratnega druženja, ki ga je obogatil tudi neumorni harmonikar Edi Rozman.

O pikniku je Vikica Šuberger takole zapisala na svoji FB strani: „Bilo je lepo. Napolnila sem si “baterije” za naslednji vročinski val (seveda upam, da ga ne bo). Ne boste verjeli, toda tudi upokojenci se znamo prav lepo zabavati, posebej, če imamo dobro hrano, zabavnega in pridnega muzikanta (ki si je pripravil repertoar evergeenov z jugonostalgičnim pridihom) in seveda cel avtobus upokojencev dobre volje. Peli, plesali, jedli in tudi pili smo v Žabjeku v gostilni Iršič. Sicer je vmes bliskalo in grmelo, toda nam ni bilo hudega. Konjiški upokojenci smo svoj piknik izpeljali tako kot se spodobi. Samo žal mi je, da se jih več ne odloči za tak način popestritve “penzionerskega” življenja.“

Kar lepa družba se nas je zbrala.

A ne, da se že na sliki vidi, da dobre volje ni manjkalo?

13. avgust 2015 – Naša blagajničarka in vodja tekmovalnega športa Zofija Voler je osvojila vrh Ojstrice.

„Bil je čudovit, sončen, v hribih ne preveč vroč dan. Ob 7. uri zjutraj sem se izpod Podvežaka odpravila v družbi moža Albina ter nečakinje Brede Posl s hčerko Saro po kar precej zahtevni poti proti Ojstrici . Ob 11. uri smo bili na vrhu, sestopili pa smo v smeri proti Korošici, kjer nam je postregla s pijačo in jedačo nekdaj konjiška gostinka. Nato smo se odpravili vsak svojo pot, midva nazaj na Podvežak , nečakinja pa preko Kamniškega sedla v Kamniško Bistrico. Bil je lep in tudi naporen vzpon, ki pa ga tudi upokojenci zmoremo!“ nam je opisala pohod na Ojstrico.

15. julij 2015 – Julijsko srečanje članic zeliščarske sekcije Kopriva je bilo na Rogli.

Članice so si ogledale bogato rastišče arnike na zahodni strani, obenem so nabirale in spoznavale manj znane zdravilne rastline sredogorja, se poučile o njihovih lastnostih, načinu priprave od nabiranja do sušenja, namakanja in končne uporabe.

Ko pa so odkrile borovnice v polnem zorenju, so ugotovile, da tudi te spadajo v njihovo košarico, najsi bodo končale kot zdravilo, popestritev k prehrani ali kot dobro znani nacionalni napoj.

Zadovoljne z videnim, slišanim in nabranim so naredile načrt za naslednje srečanje in se iz prekrasne klime vrnile v soparno dolino.

11. julij 2015 – Opran poletni dan je bil kot nalašč za obisk najvišje avstrijske gore. Grossglockner, oziroma po naše Veliki Klek, se nam je razkril v vsej svoji osupljivi veličastnosti.

Na izlet smo se konjiški upokojenci odpravili s turistično agencijo Palma. Ko smo se pripeljali skozi Karavanke na avstrijsko stran, smo pot nadaljevali po Dravski dolini mimo Spittala vse do osrčja nacionalnega parka Hohe Tauern in do idilične vasice Heiligenblut. V ozadju vasice se vzpenja mogočen masiv Velikega Kleka, v sami vasici pa je ena izmed najlepših avstrijskih gotskih cerkva, cerkev sv. Vincenca. V njej nas je pritegnil zanimiv poznogotski krilni oltar, ki je delo Michaela Pacherja, na pokopališču ob cerkvi pa spomenik – knjiga z več kot tri sto vpisanimi žrtvami plazov s pobočij Alp.

Pot smo nadaljevali po visokogorski panoramski cesti do razgledne ploščadi Kaiser Franz Josef Höhe. Razgledna ploščad je na višini 2369 metrov, z nje pa je poleg mogočnih gora, na čelu z najvišjim Velikim Klekom (3797 m) mogoče občudovati tudi 9 kilometrov dolg ledenik Pasterze (Pastirica), ki počasi izginja v svoji ledeniški dolini. Seveda poglede pritegnejo tudi radovedni svizci, ki so postali pravi lokalni simbol, ter alpsko rastje. Čudovito cvetje nas je spremljalo tudi ob vratolomni serpentinasti poti navzdol, s koroške na salzburško stran gorskega masiva, vse do jezera Zell am See, ki je eden najpomembnejših turističnih centrov Avstrije. Tu smo sedli k poznemu kosilu in se sprehodili po simpatičnem mestecu. Šele ko je bil čas, da se zberemo na avtobusu, so se odprle nebeške zapornice in dež nas je pospremil na pot proti domu. Umil je ozračje, a lepih vtisov ni izbrisal.

Na razgledni ploščadi Kaiser Franz Josef Höhe

V cerkvi sv. Vincenca v vasici Heiligenblut