1. oktober 2018 – Predstavniki našega društva, na čelu s predsednikom Antonom Obrulom, smo v Lambrechtovem domu obiskali Milico Sirc, da ji, sicer z nekaj zamude, zaželimo vse najboljše ob njenem 90. rojstnem dnevu.

Visok jubilej je praznovala že 31. avgusta: “Marsikdo mi je že rekel, da še nisem toliko stara,” pravi in z nasmehom nadaljuje: “Če ne umreš, moraš pač živeti.” Dobre volje in optimizma ji ne manjka, čeprav jo je že pred desetimi leti prizadela možganska kap: “Saj je kar šlo. Potem pa sem nekajkrat padla, tako da sem tudi bolnišnice dobro spoznala. Zadnjega pol leta živim tukaj, v Lambrechtovem domu. Dali so mi tudi voziček, tako da se lažje gibljem. Bojim se samo, da bi obležala,” izda največjo bojazen vseh starostnikov.

Ko se ozre v preteklost, pripoveduje o svojem rojstnem domu v Gabrovniku, o ljubezni, poroki in selitvi na Tepanjski Vrh, na možev dom. “Mož je bil izučen krojač. Čeprav je delal v Konusu, je doma kar naprej šival, saj takrat še ni bilo konfekcije. Na žalost je umrl že, ko sva bila oba stara le 38 let.” Takšno je življenje. Olepšala sta ji ga sinova Miran in Srečko. “Zdaj imam že pet vnukov in enega pravnuka,” ponosno pove. Rada ima svojo družino, saj je bila družina njeno življenje. Zaposlena je bila le kratek čas pred poroko, na krajevnem odboru Bezina.

Zdaj se je že navadila na novo”družino”. “V domu ni nikoli dolgčas. Po zajtrku se dobimo na kavici in poklepetamo, potem kaj pomagam pri kuhanju: lupim jabolka, česen…. Se že kaj najde. Za delo in zabavo. Ravno v soboto smo šli na Mestni trg na prireditev (pripravilo jo je turistično društvo). Lepo je bilo – tudi potem, ko smo se že vrnili v dom in so nam pripravili pravi koncert. Res, v domu se dogaja, otroci pa tudi redno prihajajo na obisk… Da bi le tako ostalo,” še doda.

Milka Oder, Milica Sirc in Anton Obrul