Author: DUSK

90 let Ivanke Nanut

DUSK

28. marec 2024 – Na rojstni domačiji Nanutovih na Brdu je 90 let praznovala Ivanka Nanut. Z dobrimi željami jo je že dan prej obiskala ekipa radia Ognjišče, na slavnostni dan pa predstavniki krajevne skupnosti Vešenik Brdo, krajevne organizacije Rdečega križa, prostovoljci programa Starejši za starejše pri DU Slovenske Konjice, številni sosedje in prijatelji.

Ivana Nanut je doma na tej veliki kmetiji. Zrasla je v družbi treh bratov in dveh sester. Kar pol stoletja je preživela z bratom Janezom, duhovnikom v Senovem. Na ta čas ima najlepše spomine, saj sta z bratom, takrat še kaplanom, leta 1964 ustanovila in potem vodila župnijo. Brat je leta 1984 tudi uradno postal župnik. Tudi z veliko njene pomoči so v Senovem uredili pokopališče, postavili prelepo pokopališko kapelo… Kar 30 let je bila tudi organistka: „Igrala sem na stare orgle, potem elektronske in nazadnje na čisto prave orgle,“ se spominja.

Leta 2017 se je vrnila na domačijo, da je poskrbela za 92-letno sestro Marijo. Po njeni smrti je ostala sama. V veliki hiši ji dela družbo le prijazen kuža, nepogrešljivi Medo. Še vedno skrbi za čudovito obnovljeno kapelo, za vinograd, za vrt, a najraje sede k harmoniju, zaigra in zapoje. Tudi ob našem obisku se je daleč razlegala pesem, pospremljena s harmonijem.

Dobrovoljna Ivana ima rada življenje v vseh oblikah. Rože so že ena izmed njih. Menda to čutijo, saj pri njej cvetijo kot redko kje. Tudi ljudi ima rada. Ker pa leta vseeno poberejo moč, ji radi priskočijo na pomoč pri številnih kmečkih opravilih. Večino vodita njena skrbnika Branko in Srečko. Vsej dobri volji navkljub sama pač ne bi zmogla. A številni obiski ob rojstnem dnevu so jo navdali z novo energijo. Naj ji čim dlje napolnjuje življenje!

Slavljenka s predstavniki krajevne skupnosti in KO RK Vešenik Brdo, prostovoljko programa Starejši za starejše in skrbnikoma.

Spretni prsti in blago zveneč glas sta njena zaščitna znaka.

90 let Rije Sekirnik

DUSK

26. marec 2024 – Prostovoljki programa Starejši za starejše sta v Lambrechtovem domu obiskali Rijo Sekirnik, ki je slavila 90. rojstni dan.

Marija Sekirnik, ki jo že celo življenje vsi kličejo Rija, je v domu šele nekaj mesecev. Vedno nasmejana gospa se je lepo vživela. Vključila se je v domski pevski zbor Beli cvet, saj je vse življenje prepevala – najdlje v pevskem zboru v Slovenj Gradcu. Ob jubileju so jo nekdanji so pevci tudi obiskali. „Resnično ničesar ne pogrešam,“ pravi. Vsak dan, po uro dopoldne s sinom in uro popoldne sama, odhiti na dolge sprehode. Tako je diplomirana inženirka gozdarstva navajena.

V pogovoru se z veseljem spominja svoje poklicne poti. Nanjo se je usmerila že v domači Veliki Nedelji, kjer je imela ljubljanska fakulteta za gozdarstvo svoje posestvo. Tam je od blizu spoznala svoj bodoči poklic. V Ljubljani, na fakulteti je spoznala fanta Metoda in že v prvem letniku rodila hči, ki sedaj živi v Velenju. „Sin je strojnik in živi v Zrečah,“ takoj doda babica petih vnukov in treh pravnukov. Zaradi želje po bližini otrok sta se pred četrt stoletja z možem tudi preselila iz Slovenj Gradca v Slovenske Konjice.

„V Slovenj Gradcu sem dobila svojo prvo službo,“ pripoveduje. Bila je vodja izobraževalnega centra Lesne: „Ko sem prevzela, ni bilo tam ničesar. Začela sem s tečajem za gozdne delavce, a sem se morala še sama najprej veliko naučiti. Kolikokrat sem razstavila in spet sestavila motorno žago!“ Iz skromnih začetkov je zrasla šola za gozdne delavce, kasneje še šola za lesarstvo, v katero so vključevali najboljše strokovnjake iz celotne Slovenije. „Izobraževalni center je bil odgovoren za vse ljudi v podjetju. Z izobraževanjem delovodij se je razvijala tudi strojna oprema.“

Odločitev za selitev v Slovenske Konjice ni bila težka. „Lepo smo si uredili življenje,“ pravi. Stanovala je v Vila bloku, kjer je postala tesna prijateljica Vere Ribič: „Ves čas sva bili skupaj, še zlasti po moževi smrti pred osmimi leti. Ko je Vera umrla, mi stanovanje ni nič več pomenilo…“ Selitev v dom je bila tako samoumevna. Lahko se druži kolikor želi, saj ima v osnovi zelo rada mir in tišino. „Resnično ničesar ne pogrešam,“ pravi. Je pa res, da zna živeti: „Tudi če sem imela težave, sem vedno gledala v prihodnost z optimizmom. Znam razveseliti sama sebe,“ pravi 90-letnica, ki še vedno bere brez očal in skoraj ne potrebuje zdravil. Stroge diete pa se je že zdavnaj navadila. Želimo ji, da čim dlje ohrani svojo nalezljivo dobro voljo!

Rija Sekirnik in prostovoljka Anja Cerjak

Vadba za starejše

DUSK

27. marec 2024 – V prostorih društva smo pričeli z vadbo za starejše. Vodi jo Ana Job Župan.

Telesna vadba je izjemnega pomena za ohranjanje zdravja, za več energije in telesne moči. Kot je poudarila Ana Job Župan, starejši ljudje potrebujejo predvsem redni trening, ki je sistematičen, postopen in prilagojen njihovim potrebam. Večina potrebuje trening za povečevanje moči in gibljivosti, vaje za ohranjanje ravnotežja in koordinacije.

Tega se očitno zaveda veliko naših članov, saj je bilo že prvo srečanje dobro obiskano. V bodoče bomo zato organizirali dve vadbeni skupini. Obe se bosta sestajali ob sredah: prva ob 8. uri, druga ob 15. uri. Vadba pri prvi skupini vključuje kratko predavanje o prehrani, pri drugi skupini pa vadbo z dihalno tehniko za krepitev imunskega sistema.

Je magnezij res vsemogočen?

DUSK

26. marec 2024 – Na srečanju s farmacevti Celjskih lekarn nam je o pomenu magnezija predavala Katarina Mlakar, mag. farm.

Poudarila je, da je magnezij odgovoren za zdravo živčevje, mišice in kosti ter da je ključen za delovanje vsaj okoli 300 različnih encimov v človeškem telesu. Njegov pomen za organizem je torej velik. Opozorila je, kaj se zgodi ob njegovem pomanjkanju ter razložila, kolikšne so dnevne potrebe po magneziju in kako lahko nadomestimo njegovo pomanjkanje.

Odgovorila je tudi na vprašanja poslušalcev, pri tem pa jo je dopolnila tudi vodja konjiške lekarne Andreja Hohler, mag. farm., spec.

Bogata dejavnost privablja nove člane

DUSK

21. marec 2024 – Na letnem zboru članov Društva upokojencev Slovenske Konjice se je zbralo preko 120 članov. Vodila ga je Lidija Pratnemer. Bogato dejavnost društva, ki omogoča druženje, krepi ustvarjalnost, športno in rekreativno bogato življenje, izobraževanje in pomoč vrstnikom, je predstavila predsednica Milica Dabanovič.

Pestra dejavnost je v preteklem letu pritegnila številne nove člane, tako da jih je v društvu že preko 600. K temu so prispevali vsi programi, ki jih v društvu razvijajo. Program Starejši za starejše je zabeležil že šestnajsto obletnico dela in v tem času zabeležil kar 12 tisoč obiskov pri starejših od 69 let. Pevska zbora, moški in ženski, sta redno nastopala. Moški pevski zbor Adolfa Tavčarja je z enoletno zamudo proslavil 65-letnico uspešnega dela, Ženski pevski zbor DU pa je skupaj z otroci konjiškega vrtca nastopil na otvoritveni slovesnosti na Dnevih medgeneracijskega sožitja v Ljubljani. Uspešni so športniki tekmovalci in zavzeti rekreativni športniki. Zeliščarice skupine Kopriva so spoznavale zdravilne zeli, članice rokodelske skupine Spominčice so ustvarjale in postavile na ogled svoje izdelke in lani pripravile tudi pokrajinsko razstavo ročnih del, na kateri je sodelovalo 13 društev. Predstavile so se tudi na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani na dnevih medgeneracijskega sožitja.

Člani društva so se lani radi udeleževali dobro pripravljenih izletov (Avstrijska Koroška, Zasavje), letovanja, skupnih praznovanj in piknika. Posebno pozornost posvečajo medgeneracijskemu sodelovanju. „Uspešno že vrsto let sodelujemo z Mladinskim centrom Dravinjske doline, z zavodom za šport in društvom prijateljev mladine,“ je poudarila Milica Dabanovič. Nikoli pa ne pozabijo na svoje starejše člane. Lani so obiskali deset 90-letnikov in Blanko Grbac, ki je slavila 100-letnico.

V društvu skrbijo tudi za individualno brezplačno pravno pomoč, ki jo nudi Lidija Pratnemer. Stalna naloga je izobraževanje za ohranjanje in krepitev zdravja, lani pa so pripravili tudi računalniški tečaj, individualno pomoč za uporabljanje pametnega telefona, redni tečaj angleščine in potopisno predavanje.

Sicer pa je bil zbor članov poln dobre volje. Še pred začetkom uradnega dela so prisluhnili Heleni Pačnik in Minattijevi pesmi Nekoga moraš imeti rad ter se s tem spomnili stoletnice rojstva velikega pesnika. Moški pevski zbor Adolfa Tavčarja je nastopil z zborovodkinjo Petro Brglez, Ženski pevski zbor DU z zborovodkinjo Darinko Ivačič, skupaj pa so zapeli ob spremljavi Primoževe harmonike.

Pred zaključkom zbora je v razpravi dolgoletni član Štefan Vida med drugim poudaril potrebo po izgradnji oskrbovanih stanovanj, ki jo je v svojem nagovoru podprla direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič. Poleg nje so zbrane pozdravili predstavniki sosednjih društev upokojencev ter direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline Špela Pučnik.

Tistim ki s svojim delom največ prispevajo k življenju in uspehom društva, so podelili priznanja. Priznanja DU so prejeli Nada Smogavec, Božena Polanec, Sonja Purkeljc, Franc Pušnik, Ciril Rožanc in Frančiška Bauman. Pisni priznanji PZDU sta prejeli Lidija Pratnemer in Alenka Slapnik, zlato plaketo PZDU Albina Pekovšek, pisno priznanje ZDUS pa dolgoletni predsednik Moškega pevskega zbora Adolfa Tavčarja Jože Malec.

Letošnji prejemniki priznanj s predsednico Milico Dabanovič

Poročilo predsednice je pokazalo vso širino dejavnosti društva.

Združena pevska zbora

Druženje je ena izmed pomembnih vrednot društva. Tudi na tokratnem zboru je bilo prijetno.

Zmaga v steznem kegljanju

DUSK

20. marec 2024 – Pripravili smo prvo letošnje tekmovanje celjske pokrajinske zveze DU. V steznem kegljanju so naši moški neprekosljivi in so tudi tokrat zmagali.

Med moškimi ekipami je bila drugo uvrščena ekipa Šentruperta nad Laškim in tretja ekipa DU Polzela. V ženski konkurenci je zmagala ekipa DU Rimske Toplice, naša prva ekipa je bila druga, tretja je bila ekipa DU Polzela.

Med posamezniki so vsa tri prva mesta v moški konkurenci osvojili člani DU Slovenske Konjice: Žarko Vogrin z 285 podrtimi keglji, Stanko Gmajner (284) in Milan Lešnik (270). Med ženskami posamezno je zmagala Marija Ranđelović iz Rimski Toplic (249), druga je bila Joža Stopinšek, prav tako Rimske Toplice (232) in tretja Sonja Kotnik iz DU Slovenske Konjice (225).

Priznanja in pokale so podelili predsednica našega društva Milica Dabanovič, delegat PZDU Celje Marijan Kajzba in predsednik Komisije za šport, rekreacijo in gibalno kulturo pri PZDU Celje Vojko Prislan, ki je zbrane tudi nagovoril.

Vodja tekmovanja je bila Sonja Kotnik, sodnika Dušan Grujić in Srečko Bornšek, oba Kegljaški klub Slovenske Konjice, ki je bil soorganizator tekmovanja.

Zmagovalna moška ekipa z Milico Dabanovič, Vojkom Prislanom in Marijanom Kajzbo.

Konjičanke so se uvrstile na drugo mesto med ženskimi ekipami.