19. avgust 2014 – Vreme se ne da, mi pa tudi ne! Tako smo si dežju navkljub rekli na našem poletnem pikniku. Resda nas je vreme pregnalo iz narave v zaprte prostore gostišča Brbre v Turiški vasi, tako da od čudovite narave obronkov bistriškega Pohorja nismo imeli veliko, a dobre volje to ni skazilo.
Blizu 50 konjiških upokojenk in upokojencev se nas je zbralo. Veliko se je jedlo, jasno, saj smo bili na pikniku, Brbretova gospodarica pa tudi obvlada svoje delo. Da nas dobra jedača ne bi preveč obtežila, je bilo seveda potrebno poskrbeti za gibanje. Pri klepetu ga je bolj malo, zato sta z ritmi vseh vrst zvabila na plesišče staro in malo manj staro člana dueta Slavuj. Pelo se je in plesalo, kolikor so komur duša in pete dale. Smejalne mišice smo tudi okrepili, saj ni manjkalo šal. Ker pa ves čas le ni deževalo in tudi veter se je malce umiril, je nekaj gibanja željnih udeležencev odšlo do Velikega Tinja, manjšo skupino pa je vodja naše skupine zeliščark Katarina Černec odpeljala še v sosednjo Jurišno vas, kjer ima Božo Žerjav čebelarstvo in zeliščarstvo, pri njem doma pa je tudi sedež vseslovenskega Društva zeliščarjev Hermelika. Pa smo se še nekaj mimogrede naučili! Še dobro, da smo odšli duhat zelišča šele potem, ko smo že prisluhnili priložnostnim verzom naše ljubiteljske pesnice Slavice Kokot in je bilo tudi obvezno fotografiranje že za nami – sicer bi vse zamudili!
Takole pod črto: za vsakega se je kaj našlo, tako da lahko mirne duše rečemo, da je piknik, čeprav malce drugačen, uspel. Dan smo namesto med štirimi domačimi stenami preživeli v prijetni družbi in pozabili na vsakdanje skrbi. Kaj pa še hočemo?
Na terasi pri Brbre je nastala tale “prava gasilska“ fotografija, z muzikantoma v ospredju.
„Kaj pa je to, kaj pa je tisto, za kaj pa je to dobro…“ so bila vprašanja skupinice, ki je odšla v Jurišno vas. Zeliščar Božo je vedel vse odgovore.
