25. marec 2015 – »Kar ne morem verjeti, kako pretočno in lahko glavo imam«, so bile prve besede Danice po končanem tretmaju čiščenja ušes. Zeliščarska sekcija Kopriva je namreč organizirala delavnico »čiščenje ušes«.

Terapijo je izvajala strokovna oseba s pomočjo ušesnih tulcev. „Čeprav je pri nas novost, so to metodo uporabljali že pred 2500 leti. Metoda je zasnovana na zakonu fizike – venturijev efekt (kot pri dimniku) in temelji na dejstvu, da s pomočjo podpritiska, ki nastane pri izgorevanju tulcev, odstrani iz ušes vse nečistoče, (ušesno maslo, zamaške, tujke) in sproži uravnavanje pritiska v obnosnih votlinah. Posledično se občuti sprostitev in olajšanje v glavi. Ta terapija odstrani ali olajša marsikatero težavo, kot so zamašena in srbeča ušesa, glavobole in migrene, vrtoglavico, šumenje v ušesih, alergije, seneni nahod in drugo. Tretma je popolnoma varen in neboleč, vendar se izvaja s predpogojem, da uho ni poškodovano. Primeren je tako za otroke, kot odrasle in starejše,“ je zapisala Katarina Černec.

Marec 2015 – Ta mesec sta praznovali svoj 90. rojstni dan prvi in najbolj znani konjiški medicinski sestri – Fanika Šuc in Zora Dragan. Z voščili smo ju obiskali tudi predstavniki konjiškega društva upokojencev na čelu s predsednikom Antonom Obrulom.

Fanika Šuc se je rodila v začetku marca 1925 v Dobravi pri Ljubljani v družini z osmimi otroki. Odraščala je v Jaršah. Ko je v prvih povojnih letih končala zdravstveno šolo, je bila dodeljena v Slovenske Konjice. Od 1.6.1947 je delala kot prva patronažna sestra na Konjiškem.

V Konjicah je zrasla njena nova družina. Možu Adolfu se je leta 1950 pridružila hčerka Jelena, nato še sin Adi. „Starša sta veliko delala, a ko sta bila doma, sta poskrbela za kvaliteto življenja. Skupaj smo hodili na sprehode, na sankanje ali kopanje. Oče je pogosto igral na kitaro in vsi skupaj smo zapeli,“ se spominja hči Jelena in o mami še doda: „Skrbna žena je bila in dobra, ljubeča mama. Vedno sem imela občutek, da jo imajo tudi drugi ljudje radi, saj je čutila veliko odgovornost do okolice in je res znala sodelovati z ljudmi.“ Na praznovanju 90-letnice se je zbrala razširjena družina s petimi sestrami, prišli pa so tudi štirje vnuki in 6 pravnukov. Pogrešali so oba Adija – moža in sina. Mož, ki se ga starejši Konjičani spominjajo kot brivca in kasneje župana ter še kasneje ravnatelja Lambrechtovega doma, je umrl leta 1992, sin Adi leta 2012. To je pustilo neizbrisne sledi. Prišla je bolezen in gospa, ki je celo življenje kipela od energije in jo z obema rokama razdajala vsem okoli sebe, je nemočno obležala. Spominom so prepuščeni časi, ko je kot medicinska sestra delala v zdravstvenem domu in predavala po šolah, vodila tečaje prve pomoči, sodelovala pri takratni predvojaški vzgoji… ali kasneje, v letih od 1975 do 1980, vodila Lambrechtov dom.

Fanika Šuc s hčerko Jeleno in Antonom Obrulom

Zore Dragan se najbolj spominjamo iz ambulante zdravnika Božidarja Topolška, s katerim je delala 22 let. Rojena Konjičanka (njena domača hiša je tista s fresko sv. Florjana, tik ob Dravinji) je pred tem delala že pri zdravnikih Ivu Rudolfu (od januarja 1947) in Anteju Goričarju. „Bila sem prva bolničarka in nato medicinska sestra v Slovenskih Konjicah,“ ponosno pove. „Takrat smo še prali povoje, malic nismo poznali. No, dr. Rudolf je imel navadno 5-minutno pavzo. Za en bonbon…“ Misli zbežijo v preteklost, v čas, ko je hodila v šolo v Maribor, kamor jo je kar dr. Rudolf prijavil. „Pri obdukciji je bilo pa res hudo…“ Tako se je začel njena poklicna pot, ki se je nadaljevala in zaključila v konjiškem zdravstvenem domu. V tem času je življenje prineslo marsikaj. V Splitu je spoznala svojega bodočega moža Jožeta. Prišel je v Konjice in se zaposlil v Konusu. „Poročila sva se v začetku leta 1952 in kmalu se je rodil sin Branko. Preselili smo se v nov dom pod Škalcami. Potem je prišel še vnuk in dve pravnukinji. Življenje teče in nič ne reče,“ se zamisli sestra Zora. „Ni se mi bilo težko upokojiti, saj sem doma vedno našla dovolj dela. Še vedno kuham, pospravljam, likam, kvačkam. Skratka, vsa gospodinjska dela sama opravljam in ni mi težko. Dobro se počutim. Če pa kaj ne gre, je moje pravilo eno samo: Nič jamrat!“

Anton Obrul in Zora Dragan

21. marec 2015 – Člani Društva upokojencev Slovenske Konjice smo se v dvorani Konjičanka zbrali na zboru. Pridružili so se nam predstavniki društev upokojencev iz Loč, Zreč, Vitanja in Oplotnice ter direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline.

Po kulturnem programu, v katerem sta sodelovala ženski in moški pevski zbor našega društva, je zbrane nagovoril predsednik Anton Obrul. Poudaril je bogato in uspešno dejavnost društva, ki pa očitno ni dovolj: „V konjiški občini je vključena v društvo upokojencev le dobra tretjina vseh upokojencev. V našem društvu nas je bilo konec decembra lani 752.“ Kot opaža predsednik, pa tudi vodje posameznih sekcij oziroma programov, se vključuje premalo mlajših upokojencev, kar bo sčasoma ogrozilo marsikateri program. Program Starejši za starejše, v okviru katerega so prostovoljci lani obiskali 715 starejših od 69 let, je že eden izmed tistih, ki potrebujejo pomladitve, saj prostovoljcem ne prizanašajo leta, bolezni in poškodbe. Podobno je v drugih programih. Poleg tega nekatere programe društva ogroža rastoča revščina med starejšimi. Tudi na tem področju društvo ne more veliko narediti – razen seveda, da pomaga najbolj prizadetim. Če je kljub tem težavam društvo lani vendarle uspešno delovalo, pa to ne velja za področje aktivnega državljanstva: „Aktivnosti so zastale, saj so bile vse naše številne pobude neuspešne.“

Oceno predsednika o delu društva so potrdili v svojih poročilih vodje posameznih programov, ki so ob tem poudarili še zlasti velik pomen druženja: „Druženje je pomembno tudi zato, da se ne počutimo odrinjene na obrobje družbe,“ smo lahko slišali.

Zbor članov društva je bil tudi priložnost za podelitev priznanj Zveze društev upokojencev Slovenije našim članom. Priznanje za dolgoletno uspešno delo v društvu je prejel Štefan Vida, ki je tudi tokrat, tako kot že mnogokrat, vodil zbor članov. Malo plaketo ZDUS je prejela blagajničarka društva, vodja tekmovalnega športa, pomočnica koordinatorice programa Starejši za starejše in neutrudna ustvarjalka ročnih del ter pevka Zofka Voler. Plaketo za zasluge ZDUS je prejela Adela Pečovnik za 20-letno uspešno vodenje ženskega pevskega zbora. Priznanje in plaketi je podelil predsednik Anton Obrul.

Prejemniki priznanj in plaket ZDUS Zofka Voler, Štefan Vida in Adela Pečovnik s predsednikom DU Antonom Obrulom.

Del udeležencev zbora v Konjičanki.

Kulturni program sta prispevala ženski in moški pevski zbor.

Zbor članov je z voščilom in pesmijo pozdravila tudi naša ljubiteljska pesnica Slavica Kokot.

7. in 8. marec 2015 – Članice skupine Spominčice so pripravile letno razstavo ročnih del. Tako kot že vrsto let, so svoje umetnine postavile na ogled v prostorih društva v času mednarodnega dneva žensk.

Ročna dela, ki so jih naredile v zadnjem letu, so navduševala predvsem s pestrostjo uporabljenih tehnik. Videti je bilo mogoče tako klekljane čipke kot pletenine, narejene iz doma spredene volne. Prevladovale so vezenine, še zlasti narejene v tehniki rešilje, navduševale so kvačkane umetnine…

Z obiskom razstave so članice skupine Spominčice zadovoljne, saj si je razstavo poleg Konjičanov ogledalo tudi precej obiskovalcev iz drugih krajev. Organizirano so prišle članice ročnodelskih skupin iz DU Lovrenc na Pohorju (bilo jih je 50), DU Kebelj, Društva invalidov Kidričevo, Društva kmečkih žena Oplotnica ter Kulturnega društva Svoboda Majšperk.

To so naše Spominčice, ljubiteljice ročnih del, ki se zbirajo v prostorih društva vsak torek od oktobra do konca aprila. Skupino vodi Zvonka Krajnc.

Čudoviti prtički so le delček ustvarjenih umetnin.

24. februar 2015 – Na prireditvi Športnik leta 2014, ki sta jo v športni dvorani pripravila Občina Slovenske Konjice in Zavod za šport, so podelili nagrade in priznanja športnikom.

Najboljši športniki v konjiški občini v letu 2014 so bili Martina Ratej, Filip Mlinšek, košarkarice in nogometaši. Med prejemniki priznanj v kategoriji Zaslužni športni delavci je bila tudi Zofija Voler, ki vodi tekmovalni šport v našem društvu. Čestitamo!

Zaslužni športni delavci in uspešni rekreativci. Zofija Voler je četrta z leve. (Foto: Jure Mernik, Novice)

18. februar 2015 – Slovenski kuharski mojstri so tudi letos na pepelnično sredo pripravili razstavo in pokušino postnih ribjih dobrot v hotelu Union v Ljubljani. Istočasno je potekalo tudi tekmovanje v pripravi hladno razstavljenih rib, rakov, školjk, mehkužcev, sladic ter kulinarične artistike na temo Slanikove pojedine.

Članice DU Slovenske Konjice sekcije Kopriva so se tudi letos udeležile tega, za oko všečnega dogodka, za želodec pa malo manj, kajti, roko na srce, Slovenci, posebej še Štajerci nismo pretirani ljubitelji ribjih jedi in smo nekje na repu evropskega povprečja glede na porabo vodnega življa na prebivalca. Z 10 kilogrami na leto krepko zaostajamo za ostalimi Evropejci, katerih povprečje je nad 20 kilogramov letno.

Po ogledu tega enkratnega letnega dogodka so si članice ogledale še portal stolne cerkve in se z vzpenjačo povzpele na grad od koder so si ogledale prestolnico v vsej veličini in belini, kajti dan je bil brez oblačka in tudi dobre volje ni manjkalo. (Ana Butolen)