28. november 2017- V dvorani Patriot smo prisluhnili predavanju Lidije Klakočar, mag. farm., iz Celjskih lekarn o pravilni in varni uporabi antibiotikov.

Ko je govorila o teh izjemno pomembnih zdravilih za zdravljenje bakterijskih okužb, se je predavateljica osredotočila predvsem na njihovo pravilno uporabo, kako lahko s tem vplivamo na učinkovitost zdravljenja, kaj je antibiotična odpornost in kako lahko zmanjšamo neželene učinke.

27. november 2017 – Koordinatorji programa Starejši za starejše celjske pokrajine so se na zadnjem letošnjem sestanku zbrali na Frankolovem.

Pregledali so svoje delo v zadnjem letu in z zadovoljstvom ugotavljali, da so v povprečju za 17 odstotkov presegli načrtovano število obiskov pri starejših od 69 let. Ta odstotek je v konjiškem društvu upokojencev še višji, saj za 46 odstotkov presega načrtovane obiske. Koordinatorji in koordinatorice programa so kljub temu zaskrbljeni za prihodnost programa, saj na državni ravni še vedno ni urejeno financiranje, še bolj pa jih skrbi, ker novih, mlajših prostovoljcev ne morejo pritegniti k temu lepemu, a zahtevnemu delu, s katerim želijo starejšim sovrstnikom polepšati dneve in jim predvsem pomagati, da lahko ostanejo čim dlje samostojni v svojem domu.

27. november 2017 – Dan po dopolnjenih devetih desetletjih življenja so Frančiško Kadilnik, ki jo bolj poznamo kot Fančiko, v Lambrechtovem domu obiskali predstavniki našega društva.

„Nikoli nisem bolna,“ se je, letom navkljub, najprej pohvalila, potem pa je beseda stekla o vsem tistem, kar se ji je v devetih desetletjih najbolj vtisnilo v spomin. Seveda so bili to njeni starši in sestra Ivanka, s katero je preživela večino življenja. Nečakinja Lenka je zadnje leto, kar je gospa Fančika v domu, tudi njena najzvestejša obiskovalka.

Konjičanka od nekdaj s ponosom pove, da se je krojaške umetnosti učila pri mojstru Kovšetu, potem pa svoje znanje delila najprej v konfekciji Konus Alfa in nato v Koku, kjer je delala do upokojitve. Nato so leta kar nekam zbežala. Čeprav je šele kratek čas v Lambrechtovem domu, se ji zdi življenje pod Škalcami, v tako imenovanem upokojenskem bloku, kjer je imela tudi vrt, že daleč. „Rada sem imela vrt, rada sem hodila naokoli,“ s kar nekaj žalosti v glasu pripomni. Na svojih poteh je pogosto pomagala tudi društvu upokojencev in pobirala članarino pri tistih, ki niso mogli do društvene pisarne. Družabni Fančiki, ki je najraje v gibanju, je bilo to v veselje. Ravno to svobodo gibanja sedaj najbolj pogreša. Še vedno bi rada bi šla tu in tam, a ne gre. „Vsaj stari grad lahko gledam skozi okno,“ pripomni. Saj ne, da ji Lambrechtov dom ne bi bil všeč: lepo urejen je, marsikaj se dogaja, le tiste svobode, ki je Fančiki tako ljuba, ni. Televizija, ki jo rada gleda, ne more nadomestiti vsega tistega, kar je srečevala na svojih poteh. „Saj sodelujem v ročnodelskih delavnicah, grem na tombolo, a…“ Misel ostane nedokončana.

V družinskem krogu je Frančiška Kadilnik praznovala prav na svoj 90. rojstni dan, 26. novembra. Dan kasneje so ji prišli voščit vse najboljše predstavniki društva upokojencev na čelu s predsednikom Antonom Obrulom in tajnico Ljudmilo Oder.

14. november 2017 – Konjiški upokojenci, za poln avtobus nas je bilo, smo preživeli vsebinsko bogat dan v Slovenskih goricah. Zaokrožili smo ga z veselim martinovanjem na Pernerjevem vrhu.

V Sladkem Vrhu so nas pričakali članice in člani turističnega društva in nam predstavili dejavnosti, značilne za njihov kraj: čebelarstvo, ročna dela, zelišča in celo predelavo in uporabo industrijske konoplje. Poskušali smo razne vrste čajev z medom in dobili nekaj dobrih nasvetov za ohranitev zdravja v zimskih dneh. K čaju so nam postregli še toplo ocvirkovko. Kako se je prilegla!

V bližnjem Brodu na Muri nas je pričakal brodar in nas z brodom popeljal preko reke Mure v Avstrijo. Prijazen vodič nas je ob tem seznanil z zgodovino broda.

Na enem izmed najlepših vrhov v Slovenskih goricah smo si ogledali cerkev Marije Snežne, kjer nas je sprejel župnik. Zanimivo nam je predstavil zgodovino cerkve, dodal nekaj svojih zabavnih misli in nas pogostil z vinom.

V bližini cerkve smo si ogledali stalno razstavo kiparja Gabrijela Kolbiča in njegove znane skulpture iz slovenskega kulturnega življenja.

Kočni cilj je bilo pravo martinovo razvajanje v Zgornji Velki na turistični kmetiji Kauran. Zanimiv in izobražen lastnik nas je pričakal s penino lastne proizvodnje, nato pa smo uživali ob dobri hrani in še boljšem vinu, peli in plesali ob igranju muzikanta. Gospodar nas je povabil tudi v svojo bogato vinsko klet, kjer smo ob degustaciji imenitnih vin o njih slišali tudi marsikaj zanimivega in koristnega. Seveda ni manjkalo veselje in petja, ki se je nadaljevalo še na poti domov.

24. oktober 2017 – Predavanje Naj nam gibljivi sklepi služijo še dolgo v starost, ki ga je pripravila Darija Šmid, mag. farm. iz Celjskih lekarn, je pritegnilo številne poslušalce.

Izvedeli so, da zdravi sklepi omogočajo neovirano gibanje, dajejo oporo, predvsem pa ne bolijo. Z leti se na sklepnem hrustancu začnejo dogajati degenerativne spremembe; hrustanec, ki prekriva kost se stanjša, na določenih mestih lahko povsem izgine. Naštete spremembe povzročijo zmanjšano gibljivost in bolečine. Te procese in z njimi povezane težave lahko z načinom življenja pospešimo ali zaviramo. Zaviramo jih lahko predvsem z rednim gibanjem in zdravo prehrano. Ko pa težave že imamo, je pogosto potrebno poseči tudi po zdravilih.

11. oktober 2017 – Slovenski program Starejši za starejše je v Evropskem parlamentu v Bruslju prejel nagrado državljan Evrope. Nagrado je ob navzočnosti skupine prostovoljk in prostovoljcev iz programa, med katerimi je bila tudi pomočnica koordinatorice programa v našem društvu Zofija Voler, prevzela njegova pobudnica in nekdanja predsednica ZDUS Mateja Kožuh Novak.

Ob prevzemu nagrade je pozvala državo, naj ne bo mačehovska in naj prepozna pomen programa za celotno družbo. „Starejši težko prodirajo s svojimi idejami, mlajši jih ne dojemajo kot dejavne državljane, ampak kot odpad, zato projekt težko napreduje. Zadnja štiri leta se je ustavilo, ker država ne da dovolj denarja,“ je dejala in pojasnila, da prostovoljci sicer delajo zastonj, a treba je plačati potne stroške, če uporabljajo avtomobil. Denar je potreben tudi za 300 koordinatorjev, ki izobražujejo in usklajujejo 4000 prostovoljcev.

Prostovoljski program Starejši za starejše, ki ga usklajuje Zveza društev upokojencev Slovenije, v sedanji obliki obstaja od leta 2004. Za prejem nagrade sta ga predlagala evropska poslanca Igor Šoltes in Ivo Vajgl, ki sta bila prav tako kritična do države. Ta bi morala po Šoltesovih besedah prepoznati pomen tega edinstvenega projekta in ga vključiti v proračun, ne pa da živi v paralelnem svetu. Oster je bil tudi evropski poslanec Vajgl, ki si prav tako obeta, da bo zdaj tudi politika prisluhnila. „Vedno več bo starejših ljudi in vedno več pomoči bodo potrebovali in ni prav, da si sami pomagajo, ob strani jim mora stati celotna družba,” je poudaril.

Zofija Voler: „Iz celjske pokrajine smo odšle v Bruselj tri prostovoljke: iz Škofje vasi, Šmarja in Slovenskih Konjic. Takoj po prihodu smo si v Evropskem parlamentu ogledali plenarno dvorano, prisluhnili predavanjem in se srečali s poslancema Ivom Vajglom in Igorjem Šoltesom. Naslednji dan, v sredo, smo se po zajtrku odpeljali do Gare Central in si peš ogledali osrednji trg Grand Place. Vrnili smo se v Evropski parlament in si ogledali Parlamentarium. Po ogledu smo šli na kosilo, spremljala sta nas seveda tudi oba poslanca, nato smo imeli nekaj prostega časa za ogled okolice parlamenta. Ob 17.30 smo se zbrali v parlamentu, v stavbi, kjer podeljujejo nagrade in pripravljajo slovesnosti – na Paul-Henri Spak. Tam so podelili nagrade 50 posameznikom oziroma skupinam iz 28 držav. Pred podelitvijo smo se še fotografirali in bili prisotni na novinarski konferenci, kjer je poleg poslancev govorila tudi bivša predsednica in ustanoviteljica tega programa Mateja Kožuh. Po podelitvi smo se odpravili k avtobusu in ob 20.30 odšli iz Bruslja na dolgo pot do domovine.“