20. marec 2025 – V dvorani Konjičanka se je na letnem zboru zbralo 124 članov društva, ki so se jim pridružili predstavniki sosednjih društev upokojencev, direktorica Mladinskega centra Dravinjske doline Špela Pučnik, direktorica Lambrechtovega doma Irena Vozlič Stjepčević in župan občine Slovenske Konjice Darko Ratajc. Zbor je vodil Roman Padežnik.

Bogato dejavnost najštevilčnejšega humanitarnega društva v občini s preko 600 člani je predstavila predsednica DU Milica Dabanovič. Tudi lani so se vrstili uspehi na področju športa. Tekmovalnemu športu so dodali bogat program telesne vadbe za starejše in vaje za boljši spomin, ki jih vodi članica društva Ana Job Župan. Ker ostaja aktivna tudi skupina za nordijsko hojo, je za zdravo gibanje res dobro poskrbljeno. Zelo dejavni sta bili skupini Spominčice s svojimi ročnimi deli in Kopriva s spoznavanjem in uporabo zelišč ter oba pevska zbora, ki vsi ohranjajo tradicijo in iščejo nove poti. Poleg povezovanja v sekcijah člane družijo tudi skupni izleti, letovanja, martinovanje, silvestrovanje… Pestro je tudi medgeneracijsko sodelovanje, različni tečaji in predavanja, brezplačna pravna pomoč, urejanje stanovanjskih vprašanj…

Posebno skrb namenjajo programu Starejši za starejše, ki ima en sam cilj: poiskati osamljene, onemogle in pomoči potrebne vrstnike, jim polepšati starost in olajšati stiske. To je vedno težje doseči, saj na območju društva živi preko 1600 starejših od 69 let, prostovoljcev pa je le 17. Ti so samo lani opravili preko 800 obiskov, od začetka programa leta 2008 pa že neverjetnih 12 500. „Upam in želim, da se bodo naši starejši so krajani še lahko veseli naših obiskov. Kdor čuti, da bi nam lahko pomagal, bo nadvse dobrodošel. Pridružite se nam in sami spoznajte, da so topla beseda, stisk roke ali objem vredni veliko več kot si predstavljamo,“ je povabila k sodelovanju nove prostovoljce koordinatorica programa Milena Brečko Poklič.

Da je delo društva odmevno tudi v lokalnem okolju, je potrdil župan Darko Ratajc, ki je poudaril, da občina skrbi za vse generacije in pozval : „Želim, da ostanete družbeno aktivni, saj so vaše izkušnje pomembne!“ Tudi Irena Vozlič Stjepčević je ugotavljala, da je delo društva neprecenjljivo in da je lepo biti upokojenec v Občini Slovenske Konjice. Špela Pučnik je izpostavila več kot 20-letno medgeneracijsko sodelovanje in zaželela, da še naprej mladi in starejši sodelujejo in se učijo drug od drugega: „ Dokazujmo, da je to v Slovenskih Konjicah živa praksa in ne le ideja!“

Vzdušje na zboru je že v uvodu zaznamoval pester kulturni program, v katerem so sodelovali mladi ustvarjalci, na čelu s prepoznavno pevko Kiro Štruc Jurički, ter pevke Ženskega pevskega zbora DU in pevci Moškega pevskega zbora Adolfa Tavčarja. Ko se jim je s harmoniko pridružil še Primož, je zapela cela dvorana.

Zbor članov so zaključili s podelitvijo priznanj članom, ki so se izkazali na različnih področjih delovanja. Pisna priznanja DU so prejeli: Helena Klinc, Sonja Kotnik, Cvetka Pišek, Zvonka Malec, Jelka Tajnikar, Marta Podkubovšek in Ivo Marinovič. Pisni priznanji PZDU Celje sta prejela Nada Smogavec in Srečko Bornšek, bronaste plakete pa Alenka Slapnik, Dragica Ristič in Zlata Esih. Pisno priznanje Zveze društev upokojencev Slovenije je prejela Marija Kavčič, dolgoletna uspešna predsednica Ženskega pevskega zbora DU.

Glavnina letošnjih prejemnikov priznanj s predsednico Milico Dabanovič

Poročilo predsednice je pokazalo bogato dejavnost društva.

Župan Darko Ratajc

Danaj je s trubo začel kulturni program

Zapela je Kira Štruc Jurički

Ženski pevski zbor DU je tokrat vodila predsednica zbora Darja Habjan.

Moški pevski zbor Adolfa Tavčarja z zborovodkinjo Petro Brglez

Prejemnicam priznanj za uspešno delo v programu Starejši za starejše Zlati Esih, Dragici Ristič, Zvonki Malec in Cvetki Pišek so čestitali ostali prostovoljci.

8. in 9. marec 2025 – Sekcija Spominčice je organizirala tradicionalno razstavo ročnih del.

Če ne štejemo dveh posebnih razstav klekljane čipke, je to bila že 21. samostojna razstava sekcije. V njej je trenutno 22 ustvarjalk, ki jih vodi in usmerja Zvonka Kranjc. Tako je bilo tudi pri pripravi letošnje pregledne razstave. V društvenih prostorih so postavile na ogled čudovite izdelke, ki so jih ustvarile v preteklem letu. Poleg obiskovalcev iz naših krajev, si je razstavo ogledalo tudi nekaj skupin ljubiteljic ročnih del iz sosednjih občin.

6. marec 2025 – Bili smo na imenitnem izletu v Čakovcu in Varaždinu.

Ogledali smo si stari mestni jedri obeh mest in pot nadaljevali v Gornjo Dubravo, kjer nas je že čakalo kosilo. Po kosilu smo zaplesali in zapeli ob živi glasbi. Pri tem smo spomnili tudi na bližnji 8. marec, mednarodni dan žensk. Lep izlet je bil v dobri družbi in v prekrasnem vremenu.

25. februar 2025 – Prisluhnili smo zanimivemu predavanju o laktozni intoleranci, ki ga je pripravila farmacevtka iz Celjskih lekarn, Helena Ramšak.

Predstavila je bistvene značilnosti težave, ki povzroča slabo počutje po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov ter razloge, zaradi katerih pride do težav. Seveda pa je poslušalce najbolj zanimalo, kako se je težavam mogoče izogniti. Po predavanju je pri odgovorih na dodatna vprašanja sodelovala vodja konjiške lekarne Andreja Hohler, mag. farm., spec.

11. februar 2025 – Januarja je praznovala 90. rojstni dan Vera Pančič iz Slovenskih Konjic. Z lepimi željami sta jo obiskali prostovoljka in koordinatorica programa Starejši za starejše.

Konjičani, ki so pred leti radi hodili v kino, se je zagotovo spomnijo iz kulturnega doma, kjer sta z možem kar nekaj let opravljala hišniško delo, kamor je sodilo tudi predvajanje filmov. V kulturnem domu sta tudi stanovala, preden sta se preselila v svojo hišo na Delavski cesti: „Takrat se je tu veliko gradilo. Sosedi smo pomagali drug drugemu. Dopoldne smo bili po službah, popoldne gradili, zvečer pa veselo prepevali.“ se spominja teh časov. Pa ni bila od nekdaj Konjičanka. Doma je bila iz Spodnjega Doliča, v družini z desetimi otroki: „Danes sva živa še dva. Poleg mene še 99-letni brat, ki živi v Avstraliji.“ V Vitanju je spoznala tudi svojega moža, ki se je tam izučil za čevljarja. . „Lepa leta sva preživela skupaj, a žal je leta 1994 umrl.“

Pred dobrima dvema letoma se je tudi njeno življenje skoraj končalo: „Rešila me je e-oskrba na daljavo.“ Takrat jo je sredi noči napadla huda slabost: „Čisto mokra sem bila, zelo težko sem dihala. K sreči sem še lahko pritisnila na gumb in z zadnjimi močmi odklenila hišo. Takrat so že prišli reševalci in me odpeljali v bolnišnico. Zadnji trenutek.“

Okrevanje je bilo dolgotrajno, a uspešno. Spet lahko poskrbi ne le sama zase in hišo, temveč ob pomoči sosedov in nečakinje tudi za vrt. Dnevi kar bežijo, pravi. Zjutraj poskrbi za muco in svoj zajtrk, potem pa je vedno kaj. Klepeti s sosedi, obiski, gledanje televizije… „Včasih se mi zdi, da so mi ta leta podarjena.“

Vera Pančič s prostovoljko Marijo Martinčič

10. februar 2025 – V Tepanju smo prostovoljke programa Starejši za starejše obiskale dolgoletno članico društva upokojencev Eriko Prosenak ob njenem 90. rojstnem dnevu.

Gospa Erika je bila doma v Tepanju: „Pri nas je bila gostilna (Guček). Marsikaj se je dogajalo – tudi pretepi niso bili redki,“ se spominja mladih let. „Pa kako radi smo plesali!“ Seveda ni bilo življenje samo zabava. Zaposlena je bila v Uniorju, v skladišču za izvoz: „ Moral si delati, sicer si bil črna ovca.“ Ampak dela je bila vajena, saj ga tudi doma ni manjkalo. „Vsako soboto sem spekla potico!“ se spominja. Življenje so ji bogatili mož in otroka. „Hčerka z družino živi v Nemčiji, kjer jo rada obiščem, sina sem izgubila, ko je bil star vsega 51 let. Tudi mož se je poslovil – na dan, ko se je upokojil, davnega leta 1988. Ko bi lahko užival, pa ostaneš sam…“ Ti spomini so grenki in še vedno boleči, a življenje gre naprej.

„Vedno sem zelo rada hodila na izlete. K sestri v Švico, k hčeri v Nemčijo, na vse izlete z upokojenci,“ pripoveduje. To je v zadnjih letih morala opustiti, a hojo si privošči prav vsak dan. Dvakrat zamenjanemu kolku navkljub. Gospa Erika se pač ne da in navrže recept za dolgo življenje: „Malo jej in veliko delaj!“ Tisto dodatno, kar daje življenju bogastvo, pa so njeni štirje vnuki in osem pravnukov. Enega vnuka in njegovo družino vidi vsak dan, saj živijo skupaj, ostali radi pridejo. „Kakšno presenečenje so mi pripravili za 90-letnico! Spet sem plesala in lepo je bilo!“

Erika Prosenak med prostovoljkama Zlato Esih in Vido Klemenc