11. februar 2025 – Januarja je praznovala 90. rojstni dan Vera Pančič iz Slovenskih Konjic. Z lepimi željami sta jo obiskali prostovoljka in koordinatorica programa Starejši za starejše.

Konjičani, ki so pred leti radi hodili v kino, se je zagotovo spomnijo iz kulturnega doma, kjer sta z možem kar nekaj let opravljala hišniško delo, kamor je sodilo tudi predvajanje filmov. V kulturnem domu sta tudi stanovala, preden sta se preselila v svojo hišo na Delavski cesti: „Takrat se je tu veliko gradilo. Sosedi smo pomagali drug drugemu. Dopoldne smo bili po službah, popoldne gradili, zvečer pa veselo prepevali.“ se spominja teh časov. Pa ni bila od nekdaj Konjičanka. Doma je bila iz Spodnjega Doliča, v družini z desetimi otroki: „Danes sva živa še dva. Poleg mene še 99-letni brat, ki živi v Avstraliji.“ V Vitanju je spoznala tudi svojega moža, ki se je tam izučil za čevljarja. . „Lepa leta sva preživela skupaj, a žal je leta 1994 umrl.“

Pred dobrima dvema letoma se je tudi njeno življenje skoraj končalo: „Rešila me je e-oskrba na daljavo.“ Takrat jo je sredi noči napadla huda slabost: „Čisto mokra sem bila, zelo težko sem dihala. K sreči sem še lahko pritisnila na gumb in z zadnjimi močmi odklenila hišo. Takrat so že prišli reševalci in me odpeljali v bolnišnico. Zadnji trenutek.“

Okrevanje je bilo dolgotrajno, a uspešno. Spet lahko poskrbi ne le sama zase in hišo, temveč ob pomoči sosedov in nečakinje tudi za vrt. Dnevi kar bežijo, pravi. Zjutraj poskrbi za muco in svoj zajtrk, potem pa je vedno kaj. Klepeti s sosedi, obiski, gledanje televizije… „Včasih se mi zdi, da so mi ta leta podarjena.“

Vera Pančič s prostovoljko Marijo Martinčič