25. februar 2025 – Prisluhnili smo zanimivemu predavanju o laktozni intoleranci, ki ga je pripravila farmacevtka iz Celjskih lekarn, Helena Ramšak.

Predstavila je bistvene značilnosti težave, ki povzroča slabo počutje po zaužitju mleka in mlečnih izdelkov ter razloge, zaradi katerih pride do težav. Seveda pa je poslušalce najbolj zanimalo, kako se je težavam mogoče izogniti. Po predavanju je pri odgovorih na dodatna vprašanja sodelovala vodja konjiške lekarne Andreja Hohler, mag. farm., spec.

11. februar 2025 – Januarja je praznovala 90. rojstni dan Vera Pančič iz Slovenskih Konjic. Z lepimi željami sta jo obiskali prostovoljka in koordinatorica programa Starejši za starejše.

Konjičani, ki so pred leti radi hodili v kino, se je zagotovo spomnijo iz kulturnega doma, kjer sta z možem kar nekaj let opravljala hišniško delo, kamor je sodilo tudi predvajanje filmov. V kulturnem domu sta tudi stanovala, preden sta se preselila v svojo hišo na Delavski cesti: „Takrat se je tu veliko gradilo. Sosedi smo pomagali drug drugemu. Dopoldne smo bili po službah, popoldne gradili, zvečer pa veselo prepevali.“ se spominja teh časov. Pa ni bila od nekdaj Konjičanka. Doma je bila iz Spodnjega Doliča, v družini z desetimi otroki: „Danes sva živa še dva. Poleg mene še 99-letni brat, ki živi v Avstraliji.“ V Vitanju je spoznala tudi svojega moža, ki se je tam izučil za čevljarja. . „Lepa leta sva preživela skupaj, a žal je leta 1994 umrl.“

Pred dobrima dvema letoma se je tudi njeno življenje skoraj končalo: „Rešila me je e-oskrba na daljavo.“ Takrat jo je sredi noči napadla huda slabost: „Čisto mokra sem bila, zelo težko sem dihala. K sreči sem še lahko pritisnila na gumb in z zadnjimi močmi odklenila hišo. Takrat so že prišli reševalci in me odpeljali v bolnišnico. Zadnji trenutek.“

Okrevanje je bilo dolgotrajno, a uspešno. Spet lahko poskrbi ne le sama zase in hišo, temveč ob pomoči sosedov in nečakinje tudi za vrt. Dnevi kar bežijo, pravi. Zjutraj poskrbi za muco in svoj zajtrk, potem pa je vedno kaj. Klepeti s sosedi, obiski, gledanje televizije… „Včasih se mi zdi, da so mi ta leta podarjena.“

Vera Pančič s prostovoljko Marijo Martinčič

10. februar 2025 – V Tepanju smo prostovoljke programa Starejši za starejše obiskale dolgoletno članico društva upokojencev Eriko Prosenak ob njenem 90. rojstnem dnevu.

Gospa Erika je bila doma v Tepanju: „Pri nas je bila gostilna (Guček). Marsikaj se je dogajalo – tudi pretepi niso bili redki,“ se spominja mladih let. „Pa kako radi smo plesali!“ Seveda ni bilo življenje samo zabava. Zaposlena je bila v Uniorju, v skladišču za izvoz: „ Moral si delati, sicer si bil črna ovca.“ Ampak dela je bila vajena, saj ga tudi doma ni manjkalo. „Vsako soboto sem spekla potico!“ se spominja. Življenje so ji bogatili mož in otroka. „Hčerka z družino živi v Nemčiji, kjer jo rada obiščem, sina sem izgubila, ko je bil star vsega 51 let. Tudi mož se je poslovil – na dan, ko se je upokojil, davnega leta 1988. Ko bi lahko užival, pa ostaneš sam…“ Ti spomini so grenki in še vedno boleči, a življenje gre naprej.

„Vedno sem zelo rada hodila na izlete. K sestri v Švico, k hčeri v Nemčijo, na vse izlete z upokojenci,“ pripoveduje. To je v zadnjih letih morala opustiti, a hojo si privošči prav vsak dan. Dvakrat zamenjanemu kolku navkljub. Gospa Erika se pač ne da in navrže recept za dolgo življenje: „Malo jej in veliko delaj!“ Tisto dodatno, kar daje življenju bogastvo, pa so njeni štirje vnuki in osem pravnukov. Enega vnuka in njegovo družino vidi vsak dan, saj živijo skupaj, ostali radi pridejo. „Kakšno presenečenje so mi pripravili za 90-letnico! Spet sem plesala in lepo je bilo!“

Erika Prosenak med prostovoljkama Zlato Esih in Vido Klemenc

3. februar 2025 – Skupaj s predstavnicami konjiškega Rdečega križa in Območnega društva invalidov Dravinjske doline smo obiskali našo dolgoletno članico Marto Škorjanc ob njeni 90-letnici.

Konjičanka Marta Škorjanc je prelep dokaz, da so leta samo številka. Mladostna in polna energije nas je prijazno sprejela. Le kdo bi ji pripisal, da ima poleg hčere Helene in sina Mirana že štiri vnuke in tri pravnuke? Kdor jo je videl pri plesu na družinskem praznovanju, že ne. Tudi če jo srečate na rednem „kofetkanju“ s še šestimi prijateljicami, ali pa na katerem izmed izletov ali letovanj, bi ji teh devet križev res težko pripisali.

Vedno dobre volje je tudi od nekdaj središče Škorjančeve družine. Pri njej se praznujejo vsi rojstni dnevi, v njeni kuhinji se kuha in peče… Čeprav ima sedaj že veliko pomočnic, gospa Marta še vedno rada tudi sama kaj pripravi. Kuhanje in strežba sta bili tudi del njenega poklicnega življenja, vse od leta 1955, ko je začela v gostilni Pri mostu, oziroma kot sama pravi, pri Sutterju. Tam je tudi spoznala svojega bodočega moža. Celodnevno delo v gostinstvu je po rojstvu hčerke Helene zamenjala za delo v Konusu. Z radostjo se spominja minulih let: „Dobrega moža in krasne otroke sem imela.“ Moža je pred enajstimi leti izgubila, spomin na razumevajoč odnos pa je še vedno živ. „Bilo je lepo,“ zavzdihne in takoj vedro doda: „Lepo je tudi sedaj!“ Naj bo še dolgo tako!

21. januar 2025 – S potopisnim predavanjem o Japonski, deželi vzhajajočega sonca, smo začeli nov cikel predavanj.

Zanimive spomine s potovanja je obudila naša članica, Darinka Gilčvert Berdnik. Zanimivo je bilo!

23. december 2024 – Družili smo se v dvorani Konjičanka in preživeli nadvse prijeten zaključek starega leta in dobrodošlico novemu.

V pozdravnem nagovoru se je predsednica Milica Dabanovič poslovila od starega leta, ki nam je prineslo obilo lepih skupnih uric, in napovedala vsaj tako pestro društveno dogajanje tudi v prihodnjem letu. Potem se je pelo in plesalo, da je bilo veselje. Zasluge ima vsak naš član, ki je prispeval svojo dobro voljo. Med njimi je bila tudi naša najstarejša aktivna članica, 92-letna Frančiška Bauman, ki je s svojim fotoaparatom tudi beležila dogajanje. Seveda je imel odločilen prispevek Duo show time, ki se je izkazal z odličnim poznavanjem glasbe in pesmi „našega“ časa. Prireditev smo zaokrožili s tradicionalno penino, ki smo jo pospremili z dobrimi željami za novo leto.