11. januar 2019 – Predstavniki našega društva so sodelovali na odmevnem pogovoru o dolgoživi družbi, ki sta ga v Celju pripravila evropski poslanec dr. Igor Šoltes in Pokrajinska zveza društev upokojencev Celje. Osvetlili so aktualna dogajanja na nacionalni in evropski ravni ter še posebej področje prostovoljstva ter dolgotrajne oskrbe. Poleg prostovoljcev in predstavnikov društev upokojencev celjske PZDU so sodelovali najodgovornejši predstavniki ZDUS ter predstavniki javnih zavodov, ki na različne načine skrbijo za starejšo populacijo.
Na pogovoru, ki ga je vodila Mimica Kidrič, sta zbrane najprej pozdravila predsednik PZDU Celje Silvo Malgaj in predsednik ZDUS Janez Sušnik, ki je že uvodoma opozoril na štiri področja, s katerimi se ZDUS največ ukvarja: pravične pokojnine, zdravstvo in sociala, bivalni standard ter humanitarno področje: “Politika je za dolgoživo družbo in nas starejše včasih gluha. Nočejo priznati, koliko so pokojnine padle. Mi smo svoje zaslužili in to tudi zahtevamo,” je poudaril. Za dr. Igorjem Šoltesom je zbrane pozdravila podpredsednica ZDUS Vera Pečnik. Njene uvodne besede so opozorile na predrage domove za starejše, na nevključevanje prostovoljcev v pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi ter na nasilje.
Starejši za starejše
Vodja programa Starejši za starejše pri ZDUS Rožca Šonc je govorila o izjemnem pomenu programa, v okviru katerega so prostovoljci od leta 2004 opravili že 900 tisoč obiskov starejših in zabeležili 9 milijonov prostovoljnih ur. Ugotavljali so, kakšen je položaj starejših, kakšne so njihove potrebe in zagotovili 320 tisoč različnih pomoči in storitev. Da je položaj starejših v Sloveniji vse prej kot dober, pričajo podatki iz preteklega leta: “218 tisoč starejših je živelo pod pragom revščine. To je grozljivo, še zlasti, ker smo že nekaj let iz krize, položaj pa se ne izboljšuje. Celo nasprotno. Leta 2014 je bilo med starejšimi od 65 let 6 tisoč upravičencev do socialno varstvene pomoči, leta 2018 že 9 tisoč!” K temu veliko prispeva zmanjševanje pokojnin: “V letih krize smo izgubili 12 odstotkov vrednosti pokojnin, še vedno smo prikrajšani za 9 odstotkov. Smo res tako malo vredni?” se je vprašala.
O kakovosti življenja starejših v celjski regiji je spregovorila koordinatorica programa Starejši za starejše PZDU Celje Ivanka Tofant. “Velika večina starejših se težko preživlja in iz meseca v mesec mora razmišljati, kako bo poravnala položnice in koliko bo ostalo za preživetje,” je začela. “Program Starejši za starejše deluje v 21 društvih na vzhodni strani Celja in 10 društvih savinjske pokrajine… 397 starejših prostovoljcev pokriva naše občine in skrbi, da naši sosedje, znanci, prijatelji niso osamljeni, ali morda celo lačni. ” je dejala. Podatki o delu, ki so ga opravili prostovoljci so zgovorni: “V preteklem letu smo skupaj obiskali 8998 oseb, opravili smo 13.582 obiskov, od tega 1.674 osebam nudili različne pomoči 7.150-krat. Opravili smo preko 20.000 ur.” Še bolj so sedli v srca posamezni primeri iz preteklih 13 let: “Starejša ženička, ki je živela v hlevu in se grela pri teličkih, potem osamljena ženička, ki je živela sama in imela za prijateljice podgane, možakar, na katerega se je udiral strop, pa oče otrok, ki so ga pretepali, in kako je sin požgal domačijo z materjo, kako je možak živel pod mostom in še in še so bili primeri ob katerih nam je zastal dih. Vse te primere smo prostovoljci skupaj s socialnimi službami, zdravstvom, občinami in dobrimi ljudmi rešili. Sprašujem pa se, kako bi bilo, če ne bi bilo prostovoljcev, kako bi ti ljudje končali in ali bi kdo drug opazil njihovo stisko?”
S konkretnih primerov na evropsko raven je pogovor speljal dr. Igor Šoltes, ki je ocenil, da je program Starejši za starejše, prejemnik priznanja Državljan Evrope 2017, pustil pomembno sled tudi v Evropi. “V odnosu do starejših si zatiskamo oči – kot da nas starost ne bo nikoli dohitela. Imamo ogromno strategij, ki pa niso povezane,” je ugotavljal in opozoril na kompleksnost problema starejših in nujnost njihovega vključevanja v oblikovanje politik. Posebej se je dotaknil še staromrzništva – diskriminacije po starosti. Po njegovem mora biti pristop k dolgoživi družbi starejših kompleksen, predvsem pa moramo omogočiti humano družbo, kar pa ni mogoče le s kurativnimi ukrepi, temveč predvsem s privzgojo vrednot. Opozoril je še na nedopustnost sovražnega govora, ki je usmerjen tudi k starejšim: “Pravica do izražanja je edina človekova pravica, ki jo je treba uporabljati odgovorno. Če ne ukrepamo, se lahko zgodi največje zlo,” je opozoril. Svoj nagovor je zaključil z razpravo o prihodnosti človeštva in izjemnem pomenu samooskrbe s hrano in dostopom do zdrave pitne vode: “Riše se nov zemljevid sveta. Gospodar bo tisti, ki bo imel hrano, semena in vodo,” je rekel in s tem podkrepil pobudo za izvzetje živil iz sistema javnega naročanja, katere cilj je spodbuditi povečanje deleža kakovostne lokalno pridelane hrane v vrtcih, šolah, domovih za starejše in bolnišnicah.
Dolgotrajna oskrba – pilotni projekt
Mag. Alenka Obrul, direktorica Zdravstvenega doma Celje, in koordinatorica programa dolgotrajne oskrbe Vladka Vovk sta predstavili pilotni projekt, ki bo podpiral prehod v izvajanje sistemskega zakona o dolgotrajni oskrbi in ga financirata evropski socialni sklad in ministrstvo za zdravje. Ena izmed treh tako imenovanih vstopnih točk v Sloveniji je v ZD Celje, v projekt pa bodo vključili tako prebivalce z območja Mestne občine Celje kot tudi iz sosednjih občin Štore, Vojnik in Dobrna, ki bodo tako med prvimi v Sloveniji lahko uporabljali storitve, ki jih ponuja sistem dolgotrajne oskrbe. “Prejeli smo že 79 prijav, 14. januarja začnemo z delom na terenu,” je Alenka Obrul seznanila zbrane in poudarila, da bodo do 30. 6. 2020 vse storitve za uporabnike brezplačne. Za pomoč pri dolgotrajni oskrbi se lahko nanje obrnejo vsi, ki potrebujejo pomoč na domu in so starejši od 18 let
Eden izmed pridruženih partnerjev pilotnega projekta je Center za socialno delo Celje. Direktorica centra, mag. Olga Bezenšek Lalić, je med drugim povedala, da sodelujejo predvsem v okviru programa nudenja pomoči družini in psihosocialne podpore uporabnikom, da pa jih je za delo na terenu premalo. JZ Socio je prav tako pridružen partner. “V okviru projekta bomo nudili le druženje in manjše pomoči,” je povedala direktorica Suzi Kvas. Ob dobrih izkušnjah z delom Večgeneracijskega centra je opozorila na program Sobivamo po vzgledu iz drugih evropskih držav, ki pa v Celju ni zaživel: “Razvijajmo programe, ki so primerni za naše ljudi,” je pozvala.
V razpravi je Rožco Šonc zanimalo, kako se v ta pilotni projekt vključujejo prostovoljci, saj je po njenem mnenju nesprejemljivo, da nosilci projekta zbirajo podatke, ki jih v programu Starejši za starejše že imajo in to po besedah Vere Pečnik strokovne, ne laične. “Zakaj nas ne uporabite?” se je vprašal tudi Janez Sušnik. Mag. Alenka Obrul je zagotovila, da bodo pri projektu sodelovali in že sodelujejo s prostovoljci, vendar se je v razpravi, v kateri je sodelovala tudi celjska mestna svetnica Brigita Čokl pokazalo, da bi bilo veliko manj težav, če bi bili prostovoljci vključeni že v samo pripravo zakona o dolgotrajni oskrbi. A ne samo to: “V Sloveniji je potrebno dograditi zakonodajo, da bo bolj vključevala prostovoljstvo v pripravo zakona in v sam zakon!” Sicer pa drži Šoltesova misel: “Vsi smo v eni državo, zato delajmo z roko v roki!”
Mimica Kidrič, Ivanka Tofant, Rožca Šonc, Silvo Malgaj, dr. Igor Šoltes, Vera Pečnik in Janez Sušnik
Udeleženci pogovora o dolgoživi družbi