15. julij 2016 – Okroglih 90 let je praznovala Nada Urbašek s Šolske ulice v Slovenskih Konjicah. Ob prazniku smo jo z voščili obiskali predstavniki društva na čelu s predsednikom Antonom Obrulom.

„Nikoli si nisem mislila, da bom učakala tako starost. V rodbini je ni nihče. Vse mogoče se je v teh letih zvrstilo, ampak če potegnem črto: bilo je lepo!“ ugotavlja slavljenka. Nekoč Zrečanka sicer ni imela lepe mladosti, saj ji je že v času, ko je bila še dojenčica, umrl oče, nato še mama pri njenih devetih leti: „Živela sem pri stari mami. Preživela sem.“ Potem so prišla lepša leta. Mož, otroka in leta 1961 selitev v Konjice, kjer so kupili hišo, v kateri še vedno živi. Družbo ji delajo hči, vnukinja in dva pravnuka. Mož ji je umrl pred 14 leti: „Najprej je delal v Uniorju, nazadnje na konjiški krajevni skupnosti,“ spomni. Pa da je rad igral nogomet, tako kot sedaj pravnuk Gal.

Spomini kar vrejo in veliko jih je vezanih na nekdanje delo in sodelavce. Najprej na pošti v Zrečah, potem v banki v Konjicah in tisti najobsežnejši, na Konus. Delala je v knjigovodstvu: „Lepi časi so bili, dobro smo se razumeli. Še po upokojitvi smo se dolga leta srečevali.“ Iz tistih časov je tudi njena izjava: „Denarja imam do vrha glave, ampak ne svojega.“ Vodila je namreč blagajno: „Denar za plače smo vozili po celi Sloveniji, saj je imel Konus vrsto obratov. Vse mogoče se je dogajalo. V Majšperku, na primer, enkrat niso hoteli vzeti denarja, ker se jim je zdelo, da imajo premajhne plače. Ali pa…“ Ko odpre zakladnico spominov, besede kar vrejo.

Takrat se je veliko dogajalo. Zdaj je drugače. Še pri branju: „Vedno sem rada brala časopise, od zadnje strani naprej. Zdaj so črke vedno manjše…“ A dolgčas ji ni nikoli, poudari. Zadnje mesece je bila sploh obremenjena, saj si je ob padcu zlomila kolk. Rehabilitacija je v teh letih zahtevna reč, a Nada Urbašek ni obupala. Pomagali so ji domači in negovalke iz Lambrechtovega doma: „Zelo se zavzamejo in trudijo. Tudi na vrt so me že peljale,“ jih pohvali. Tako kot je bilo še pred tremi leti, ko ji je zdravje še dobro služilo in je lahko še redno hodila na pokopališče, sicer ne bo več, a tudi doma, med najbližjimi, ji je lepo. Naj ji bo še dolgo!

Milka Oder, Nada Urbašek in Anton Obrul