3. september 2018 – Visok jubilej, 90. rojstni dan, je 25. avgusta praznovala Ljudmila Faktor iz Tepanja. Z najlepšimi željami sta jo obiskali koordinatorica programa Starejši za starejše pri konjiškem društvu upokojencev Milena Brečko Poklič in prostovoljka tega programa Zlata Esih.

“Sem najstarejša od enajstih otrok, od katerih so trije že umrli,” je začela pripoved gospa Milica, doma z Napotnikove domačije v Tepanjskem Vrhu. “Ko sem se pri dvajsetih letih poročila, sva z možem začela urejati tole kmetijo, kjer še danes živimo. Zemlje je res bilo kar nekaj, a na njej je stala le borna koča.” S trdim delom in dobro voljo je zrasla ugledna kmetija, usmerjena predvsem v govedorejo. “Še vedno imamo sto glav goveda, od tega približno 40 krav mlekaric, tako da oddajamo mleko. Imamo že preko 30 priznanj,” se razgovori. “Ravno včeraj in predvčerajšnjim sta povrgli dve kravi, obe dvojčke. To se redno zgodi,” veselo pripomni. Ta kmetija je pač njeno življenje. Čeprav so ves čas “delali, popravljali, zidali” in niso vedeli, kaj je to dopust – je bilo lepo. “Veste, delo ne škodi. Skrbi me pa za naslednika. Sedaj za vse skrbi sin Igor z ženo, a ni več mlad.”

V družini so se skupaj rodili trije sinovi in hčerka, ima že sedem vnukov in še več pravnukov. Moža je izgubila pred šestimi leti. “Otroci so bili pridni,” zadovoljno pove. Zadnja leta rada preživi kakšen teden pri hčerki ali skupaj z njo na morju. “Z otroci, vnuki in pravnuki smo že praznovali mojo 90-letnico, za mali šmaren pa grem s sestrami, pet nas je, v Marijino romarsko cerkev v Petrovčah.”

Dnevi ji še vedno minevajo v delu: “Doma kuham, pospravljam, rada berem in poslušam radio. Pri maši sem tudi samo še preko radia Ognjišče, saj v cerkev sama ne morem več,” zamišljeno pove in nadaljuje: “Tako čudno se mi zdi, da sem dočakala 90 let… Toliko vsega je bilo v teh letih. Ne vem, kaj še bo. Ne skrbi me zame, skrbi me za kmetijo.”

Ljudmila Faktor in Zlata Esih