27. maj 2025 – Ob praznovanju 90-letnice je Konjičanka Elica Vrečko z veseljem sprejela prostovoljki Rdečega križa in predsednico našega društva, Milico Dabanovič, s katero sta bili nekoč sodelavki.

Rodila se je 22.maja 1935 v Poljčanah. V življenju se je morala soočati s številnimi težavami in problemi. Danes namesto o težkih časih razmišlja samo še o vsem lepem, kar je doživela. Po končani osnovni šoli se je izučila za krojačico pri obrtniku Frimu v Slovenskih Konjicah. Najprej je štiri leta službovala v domu starostnikov v Poljčanah – pravi, da so bila to njena najlepša leta. V Konjicah se je v stari Alfi zaposlila leta 1959 in se tudi poročila.

Najtežje obdobje v življenju je bilo, ko ji je umrl mož in je z 38. leti ostala sama s tremi malimi otroki. V Konjiški konfekciji KOKO je opravljala zahtevnejša dela in se leta 1990 upokojila.

Vesela in živahna sedaj preživlja dneve v telefonskih klepetih s prijateljicami, prečita kako knjigo in se veseli obiskov svojih otrok, petih vnukov in treh pravnukov. Želimo ji vse dobro in naj tako ostane še dolga leta!

23. maj 2025 – Ženski pevski zbor DU Slovenske Konjice je z jubilejnim koncertom, ki so ga naslovili „Slišala sem ptičko pet“, praznoval 30-letnico uspešnega delovanja.

Pevke, na čelu s predsednico Darjo Habjan in zborovodkinjo Ireno Bezjak Voler, so pripravile čudovit večer. Na skrbno urejeni sceni in z duhovitim povezovanjem so pretežno ljudske pesmi zaživele v vsej svoji lepoti. Za povezovanje programa so poskrbele Albina Pekovšek, Gabrijela Rožanc, Majda Brdnik, Darinka Fijavž in Enea Golob. Mladostno svežino in razigranost so na koncertu prispevali člani Folklorne skupine POŠ Tepanje z mentorico Tanjo Brdnik Templak. Spremljavo na harmoniki je prispevala Marjetka Gošnak.

Pevkam so ob obletnici čestitali predstavniki društva upokojencev, Moškega pevskega zbora Adolfa Tavčarja, Ženskega pevskega zbora Slovenske Konjice, nekdanje pevke zbora in vodja konjiške območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti, Aleš Jelenko. Ta je pevkam z več kot desetimi leti sodelovanja v zboru tudi izročil priznanja. Od 16 članic zbora je Gallusove značke prejelo 9 pevk in zborovodkinja.

Pevke so se s pesmijo zahvale spomnile tudi na vse tiste, ki jih ni več med nami, s povabljenimi nekdanjimi pevkami pa so tudi skupaj zapele. Lahko bi rekli, da je bil to vrhunec večera, ki se je nadaljeval s sproščenim druženjem v avli kulturnega doma.

7. maj 2025 – Prostovoljci programa Starejši za starejše iz društev upokojencev Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje in Loče so v Kulturnem domu Štore sodelovali na posvetu o izvajanju Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Prisluhnili so celovitim in zanimivim predstavitvam. Pripravili so jih direktorica Doma ob Savinji Celje Bojana Mazil Šolinc, svetovalka za dolgotrajno oskrbo v Centru za socialno delo Celje Irena Tovornik in predstavnik Telekoma Peter Pustatičnik, ki je predstavil E-oskrbo kot eno izmed storitev dolgotrajne oskrbe. Ker se velik del zakona o dolgotrajni oskrbi začne izvajati 1. julija, je bila tema posveta še kako aktualna, slišano pa bo prostovoljcem v veliko pomoč pri svetovanju starejšim, ki jih obiskujejo v okviru programa.

Prostovoljcem so se pridružili tudi nekateri predsedniki društev upokojencev in predstavniki občin, vse pa so uvodoma pozdravili Ivanka Tofant v imenu DU Štore, predsednica ZDUS Zdenka Jan, predsednik PZDU Celje Jakob Presečnik, podžupan občine Štore in seveda organizatorica, pokrajinska koordinatorica programa Starejši za starejše Celje – vzhod, Damjana Lovrenčič.

29. april 2025 – Prostovoljke programa Starejši za starejše smo v Vešeniku obiskale 90-letno Tilčko Brglez. Čeprav smo z voščili za njen jubilej zamujale, nas je bila vesela.

Obisk je bil poln spominov in sproščenega ženskega klepeta, saj ima gospa Tilčka rada družbo. Odraščala je v družini, kjer je bilo 12 otrok. Ni bilo lahko, a raje kot na tiste čase se spominja na lepa leta, ki jih je preživela z možem. Takrat je kot kuharica delala v Konusu, z možem pa sta živela v dvorcu Golič in z veliko zavzetostjo gradila nov dom v Vešeniku. „Mož je postavil hišo, potem pa kmalu umrl, star šele 56 let. Ostala sem sama.“

K sreči je imela dve hčerki, Slavico in Marjano. Marjano je pot ponesla v Ljubljano, Slavica pa živi v njeni neposredni bližini in ji lepša starost. „Zet je tudi izredno priden,“ še pohvali. Navezana je tudi na svoje 4 vnuke in 4 pravnuke, njena dobra volja pa pritegne tudi druge ljudi. Zdaj, ko zaradi kar treh zlomov noge težje hodi, ji to veliko pomeni.

Gospa Tilčka spomine skrbno hrani in neguje, najbolj tiste, ki so ji v življenju prinašali veselje. Tako ji tudi pri devetdesetih letih ne zmanjka dobre volje in ob jubileju ji želimo, da bi jo ta spremljala tudi v novem desetletju.

Tilčka Brglez med prostovoljkama Cvetko Pišek in Albino Pekovšek

29. april 2025 – V prostorih društva je bilo predavanje o največji žlezi v telesu, jetrih. Predavala je farmacevtka iz Celjskih lekarn Tea Kus Grilanc.

Jetra so eden najpomembnejših organov v našem telesu, saj opravljajo več kot 500 funkcij, ki so ključne za naše zdravje. Katere so, smo izvedeli na tokratnem predavanju. Poleg vloge jeter je predavateljica predstavila tudi kaj jetrom škodi in kaj jih ohranja zdrave. Pri odgovorih na vprašanja po predavanju je sodelovala tudi vodja konjiške lekarne Andreja Hohler.

15. april 2025 – Prostovoljki programa Starejši za starejše sta v Konjiški vasi obiskali Janeza Zalarja, ki je prejšnji mesec praznoval 90-letnico.

Ob voščilih je bila priložnost za obujanje spominov. Janez je skupaj s štirimi sestrami in bratom zrasel na kmetiji, ki ji je ostal zvest celo življenje. Med drugo svetovno vojno so družino izselili in ko so se leta 1945 vrnili, je bilo vse uničeno, vse prazno. Začeti je bilo treba znova. Takrat in še mnogokrat kasneje ga je vodila misel: „Saj bo šlo.“ In je šlo. Leta 1967 se je na Martinovo nedeljo poročil z Majdo. Rodilo se jima je pet otrok, štirje fanti in najmlajša, deklica Bernarda. „Dobri otroci so. Vse sva šolala, ampak doma so pa morali delati. Tako so se naučili samostojnosti,“ pripovedujeta. Zdaj imata že osem vnukov in vsi radi prihajajo k njima. „Vesela sva jih, a največja sreča je, da sva še oba in še kar pri močeh,“ zadovoljno ugotavljata.

Janez je že od leta 1991 upokojenec. Dolga leta je delal v Konusu, najdlje v lužnici. Ko je prišel iz službe, ga je čakalo delo na kmetiji: „Delo se kar ni končalo… Zdaj je lažje, saj za kmetijo skrbi sin, hči pa je diplomirana medicinska sestra in vse uredi, kadar nama zdravje kaj nagaja.“

Za praznovanje Janezovega jubileja ni bila polna samo hiša, ampak tudi avtobus. Z njim so se vsi odpravili na Brezje in na kosilo v Avsenikovo gostilno. „To pa je bilo presenečenje!“ se še vedno čudi krepak 90-letnik. Velikih želja nima: „Da bi bil zdrav. Samo to.“ Torej mu tudi mi želimo predvsem zdravja!

Majda in Janez Zalar, med njima prostovoljka Vida Klemenc