30. marec 2020 – Ko je bila v Sloveniji razglašena epidemija COVID-19 in so bili sprejeti številni ukrepi za omejitev širjenja okužb, se je spremenilo tudi delo prostovoljcev v programu Starejši za starejše.

Ker tudi sami sodijo v skupino najbolj ogroženih, je seveda na prvem mestu skrb za njihovo varnost. Konec je bilo z obiski pri starejših, a to še zdaleč ne pomeni, da je bilo tudi konec skrbi zanje. Prostovoljci in koordinatorji na Celjskem so poskrbeli za sezname tistih, ki nimajo svojcev ali dobrih sosedov, ki bi namesto njih prinesli iz trgovine hrano, zdravila iz lekarne in podobno. V Slovenskih Konjicah, na primer, je potrebe po pomoči, ki so jih navedli koordinator programa iz baz podatkov in prostovoljci s poznavanjem ljudi na svojem terenu, v nekaterih primerih preverila tudi patronažna služba. Za tiste, ki potrebujejo pomoč, skrbijo mlajši prostovoljci v okviru občinskega štaba civilne zaščite in še posebej skupina, ki so jo oblikovali pri Rdečem križu.

Za osnovne materialne pogoje je tako poskrbljeno, prostovoljci pa še naprej delajo tisto, kar je pri njihovem delu najbolj pomembno: skrbijo, da nihče nima občutka, da je sam in pozabljen. S “svojimi” varovanci se pogovarjajo po telefonu, včasih jih pravilno zaščitni nagovorijo od daleč, od ograje, preko sosedov… Ne samo da preverijo, če je z njimi vse v redu, če imajo, kar potrebujejo, ampak da preprosto malo poklepetajo, pa čeprav o vremenu. Vsaka beseda je v teh časih osamitve dragocena. Vsi pa že komaj čakajo, da bodo lahko spet stopili skozi vrata, stisnili roko in morda tudi objeli človeka, ki hrepeni po prijazni besedi. Vzdržimo do takrat in pazimo nase, saj nas bodo še potrebovali!

9. do 11. marec 2020 – Letošnje izobraževanje društvenih koordinatorjev programa Starejši za starejše v Izoli je bilo že v znamenju prihajajoče epidemije. Druga skupina, v kateri so bili koordinatorji iz celjske, savinjske, šaleške in koroške regije, je bila hkrati tudi zadnja, saj so bila nadaljnja izobraževanja zaradi širjenja virusa COVID-19 odpovedana.

V precej praznem hotelu Delfin se je ta skupina zbrala 9. marca in kot je že zadnja leta v navadi, jo je po pozdravu direktorice hotela nagovorila vodja programa Rožca Šonc. V predstavitvi dela je zajela obdobje od leta 2004 s posebnim poudarkom na letu 2019. Takrat je bilo v Sloveniji vključenih v program 276 društev upokojencev s 3535 prostovoljci. Če so v celotnem obdobju prostovoljci opravili preko milijon obiskov in zagotovili 505 tisoč pomoči, so jih lani obiskali 57 tisoč in zagotovili 76 tisoč pomoči in storitev. Bolj kot podatki o marljivem delu so zanimive ugotovitve o položaju starejših, ki pričajo tako o revščini kot o drugih stiskah več kot četrtine vseh starejših. “Želimo spoštovanje starejših kot enakovredne družbene skupine,” je poudarila Rožca Šonc, pozvala k zmanjševanju revščine ter dodala: “Poskrbimo, da starejših ne bo sram, da potrebujejo pomoč!” Da ne gre samo za materialno pomoč, so opozorile regijske koordinatorice programa. Karlina Mermal (Savinjska pokrajina) in Damjana Lovrenčič (Celje vzhod) sta namreč kot glavno težavo večine starejših navedli osamljenost.

Čeprav so v nadaljevanju izobraževanja koordinatorji izvedeli veliko zanimivega o urejanju podatkov za metodologijo dotacij, o sobivanju, o preprostih tehnikah za ohranjanje spomina in življenjske vitalnosti, o pristopih k starejšim, eko skladu in farmacevtskemu svetovanju, o Diners kartici prostovoljca in izpopolnili znanje v programu Bopro, so misli že uhajale v bližnjo prihodnost in izzive, ki čakajo vse prostovoljce.

25. februar 2020 – V prostorih društva je bilo predavanje “Hudičev krempelj”. Predavala je Dragica Černigoj Kropf, mag. farm., iz Celjskih lekarn.

“V puščavi Kalahari raste rastlina Hudičev krempelj, ki v koreniki tvori učinkovine za lajšanje bolečin, zaviranje vnetja in vzpodbujanje teka. Vrsta učinka je odvisna od odmerka in časa jemanja. Učinkovitost izvlečka je bila dokazana s kliničnimi študijami in je primerljiva z delovanjem nekaterih zdravil,” je opisala zdravilno zelišče Dragica Černigoj Kropf. V nadaljevanju je predstavila še vrsto drugih zeli, ki imajo prav tako protivnetno delovanje. Med njimi je bila še ena eksotična rastlina, mačji krempelj, ter seveda pri nas rastoče zeli, med katerimi izstopa kopriva, pa tudi jesen, bela breza, oreh… Zanimivo predavanje so zaokrožili s svojimi vprašanji poslušalci, odgovarjali pa sta tako Dragica Černigoj Kropf kot tudi vodja konjiške enote Celjskih lekarn Andreja Hohler, mag. farm., spec.

3. februar 2020 – V središču Konjiške vasi že devet desetletij živi Štefanija Furman. Okrogel jubilej je praznovala sicer že na božični dan, sedaj pa sta ji prišli voščit vse najboljše še prostovoljka in koordinatorica programa Starejši za starejše pri DU Slovenske Konjice.

“Kako hitro je minilo teh 90 let,” ugotavlja gospa Furman in se ozre v preteklost: “V mlajših letih je bilo luštno. Lahko si delal, zdaj gre pa vedno težje… Ja, pa ljudje so se tudi spremenili. Na vasi smo se včasih veliko družili. Tega ni več. Marsikaj je drugače. Včasih so ljudje tudi umirali mlajši. Le redki so dočakali 80 let, zdaj smo v vasi trije 90-letniki.” Zadnje čase je bila kar nekajkrat na zdravljenju v bolnišnici: “Tam vidiš, kaj je človek, čeprav še tako lepo skrbijo zate. Zato si želim samo zdravja, da bom lahko doma še kaj postorila. Saj mi ne bi bilo treba, nečak Marjan lepo skrbi zame, a treba je gibati. Čim več. Vsak preležan dan se v teh letih pozna. Ne veste, kako luštno je, dokler si mlad in zdrav…” Mladosti ji ne moremo vrniti, želimo pa ji kar največ zdravja!

Nečak Marjan, slavljenka Štefanija Furman in prostovoljka Vida Klemenc

28. januar 2020 – V prostorih društva smo prisluhnili predavanju na temo Pogostejše alergije na zdravila. Predavala je Tanja Zorin, mag. farm., spec., iz Celjskih lekarn.

“Preobčutljivost na zdravila je zaradi hkratne uporabe zdravil na recept, brez recepta in prehranskih dopolnil v porastu,” je poudarila predavateljica. Številnim poslušalcem je predstavila zdravila, ki najpogosteje sprožijo odziv organizma, ravnanje ob nastopu alergije ter nekatere preventivne ukrepe.

Leto 2019 – Po zaključku državnih športnih iger Zveze društev upokojencev Slovenije za leto 2019 se je od 13 pokrajin na prvo mesto uvrstila celjska pokrajinska zveza.

Zasluge za uspeh pokrajine imajo tudi konjiški upokojenci, saj je moška ekipa zmagala na državnem prvenstvu v kegljanju. Prvenstvo je bilo v Ljubljani, na njem pa je nastopilo 14 moških ekip. Konjiška ekipa je bila z 2185 podrtimi keglji torej prva, druga je bila ekipa Kamnika in tretja Marjete. Tudi med posamezniki je bil zmagovalec Konjičan, Stane Gmajner s 591 podrtih kegljev.