9. do 11. marec 2020 – Letošnje izobraževanje društvenih koordinatorjev programa Starejši za starejše v Izoli je bilo že v znamenju prihajajoče epidemije. Druga skupina, v kateri so bili koordinatorji iz celjske, savinjske, šaleške in koroške regije, je bila hkrati tudi zadnja, saj so bila nadaljnja izobraževanja zaradi širjenja virusa COVID-19 odpovedana.

V precej praznem hotelu Delfin se je ta skupina zbrala 9. marca in kot je že zadnja leta v navadi, jo je po pozdravu direktorice hotela nagovorila vodja programa Rožca Šonc. V predstavitvi dela je zajela obdobje od leta 2004 s posebnim poudarkom na letu 2019. Takrat je bilo v Sloveniji vključenih v program 276 društev upokojencev s 3535 prostovoljci. Če so v celotnem obdobju prostovoljci opravili preko milijon obiskov in zagotovili 505 tisoč pomoči, so jih lani obiskali 57 tisoč in zagotovili 76 tisoč pomoči in storitev. Bolj kot podatki o marljivem delu so zanimive ugotovitve o položaju starejših, ki pričajo tako o revščini kot o drugih stiskah več kot četrtine vseh starejših. “Želimo spoštovanje starejših kot enakovredne družbene skupine,” je poudarila Rožca Šonc, pozvala k zmanjševanju revščine ter dodala: “Poskrbimo, da starejših ne bo sram, da potrebujejo pomoč!” Da ne gre samo za materialno pomoč, so opozorile regijske koordinatorice programa. Karlina Mermal (Savinjska pokrajina) in Damjana Lovrenčič (Celje vzhod) sta namreč kot glavno težavo večine starejših navedli osamljenost.

Čeprav so v nadaljevanju izobraževanja koordinatorji izvedeli veliko zanimivega o urejanju podatkov za metodologijo dotacij, o sobivanju, o preprostih tehnikah za ohranjanje spomina in življenjske vitalnosti, o pristopih k starejšim, eko skladu in farmacevtskemu svetovanju, o Diners kartici prostovoljca in izpopolnili znanje v programu Bopro, so misli že uhajale v bližnjo prihodnost in izzive, ki čakajo vse prostovoljce.