26. marec 2024 – Prostovoljki programa Starejši za starejše sta v Lambrechtovem domu obiskali Rijo Sekirnik, ki je slavila 90. rojstni dan.
Marija Sekirnik, ki jo že celo življenje vsi kličejo Rija, je v domu šele nekaj mesecev. Vedno nasmejana gospa se je lepo vživela. Vključila se je v domski pevski zbor Beli cvet, saj je vse življenje prepevala – najdlje v pevskem zboru v Slovenj Gradcu. Ob jubileju so jo nekdanji so pevci tudi obiskali. „Resnično ničesar ne pogrešam,“ pravi. Vsak dan, po uro dopoldne s sinom in uro popoldne sama, odhiti na dolge sprehode. Tako je diplomirana inženirka gozdarstva navajena.
V pogovoru se z veseljem spominja svoje poklicne poti. Nanjo se je usmerila že v domači Veliki Nedelji, kjer je imela ljubljanska fakulteta za gozdarstvo svoje posestvo. Tam je od blizu spoznala svoj bodoči poklic. V Ljubljani, na fakulteti je spoznala fanta Metoda in že v prvem letniku rodila hči, ki sedaj živi v Velenju. „Sin je strojnik in živi v Zrečah,“ takoj doda babica petih vnukov in treh pravnukov. Zaradi želje po bližini otrok sta se pred četrt stoletja z možem tudi preselila iz Slovenj Gradca v Slovenske Konjice.
„V Slovenj Gradcu sem dobila svojo prvo službo,“ pripoveduje. Bila je vodja izobraževalnega centra Lesne: „Ko sem prevzela, ni bilo tam ničesar. Začela sem s tečajem za gozdne delavce, a sem se morala še sama najprej veliko naučiti. Kolikokrat sem razstavila in spet sestavila motorno žago!“ Iz skromnih začetkov je zrasla šola za gozdne delavce, kasneje še šola za lesarstvo, v katero so vključevali najboljše strokovnjake iz celotne Slovenije. „Izobraževalni center je bil odgovoren za vse ljudi v podjetju. Z izobraževanjem delovodij se je razvijala tudi strojna oprema.“
Odločitev za selitev v Slovenske Konjice ni bila težka. „Lepo smo si uredili življenje,“ pravi. Stanovala je v Vila bloku, kjer je postala tesna prijateljica Vere Ribič: „Ves čas sva bili skupaj, še zlasti po moževi smrti pred osmimi leti. Ko je Vera umrla, mi stanovanje ni nič več pomenilo…“ Selitev v dom je bila tako samoumevna. Lahko se druži kolikor želi, saj ima v osnovi zelo rada mir in tišino. „Resnično ničesar ne pogrešam,“ pravi. Je pa res, da zna živeti: „Tudi če sem imela težave, sem vedno gledala v prihodnost z optimizmom. Znam razveseliti sama sebe,“ pravi 90-letnica, ki še vedno bere brez očal in skoraj ne potrebuje zdravil. Stroge diete pa se je že zdavnaj navadila. Želimo ji, da čim dlje ohrani svojo nalezljivo dobro voljo!
Rija Sekirnik in prostovoljka Anja Cerjak
