7. marec 2023 – Ob 90-letnici smo obiskali Gertrudo Zupan, neverjetno Konjičanko, ki že 23 let sama skrbi za invalidno hčer. To ji daje, kljub letom in zdravstvenim tegobam, moč in energijo. Tako kot jo navdihujejo čudovita narava, vpetost v okolje, zanimanje za dogajanje doma in v svetu ter druženje. Težke življenjske preizkušnje so jo samo okrepile.
Gertuda Zupan je doma iz Ormoža. Od doma je odšla pri dvajsetih letih. Pot jo je vodila preko Maribora v Slovenj Gradec, kjer je preživela devet let in tam spoznala svojega prvega moža. Z njim in hčerko Smiljano se je kot gospa Verbič preselila v Slovenske Konjice. Oba z možem sta delala v Konusu, gospa Truda, kot jo vsi kličejo, 13 let v knjigovodstvu. Mož je po hudi bolezni umrl, gospa Truda pa je leta 1975 spoznala gospoda Zupana z Jesenic. Poročila sta se in preselila se je na Jesenice, kjer je živela 25 let. Potem je prišlo nesrečno leto 1999. Hči Smiljana, ki je takrat s sinovoma živela na Češkem, v Pragi, je zbolela in ostala po možganski kapi nemočna, hkrati pa je zbolel tudi Trudin mož. To je bilo težko obdobje, saj je bila razpeta med dvema ljubljenima osebama. Oba sta jo potrebovala, zato je hčer vzela k sebi na Jesenice. Mož je leta 2000 umrl, leto kasneje pa sta se s Smiljano vrnili v Slovenske Konjice: „Zato, ker imava tu obe prijatelje.“ Potrdilo se je, da stara prijateljstva ne zamrejo – z nekdanjimi sodelavkami se še vedno redno srečujejo.
Ob vseh tragedijah, s katerimi se je morala spopasti, ima rada življenje. „Osrečuje me narava. Kako so Konjice lepe! Škalce, Boč, Rogla, kamor ti seže oko, povsod je čudovito. Ko gledaš to lepoto, pozabiš na težave. Dokler sem lažje hodila, sem se vsak dan odpravila v Škalce. Čudovito je bilo. Vedno si koga srečal, malo poklepetal in si napolnil dušo.“ Sedaj njene noge niso več kot nekoč, a s hoduljo še vedno gre do trgovine, zdravnika, lekarne… „Joj, kaj se mi je zgodilo!“ ne more pozabiti decembrskega dogodka v trgovini Tuš. „Pri manjšem nakupu sem nepričakovano morala vpisati pin svoje bančne kartice. Tako me je presenetilo, da se je nisem spomnila. Seveda sem s tem pri blagajni povzročila zastoj. Potem pa je neznana gospa plačala moj nakup! Želim, res želim, da se mi ta dobra gospa oglasi, ker bi ji rada vrnila denar.“
Dobri ljudje so sicer poleg narave zanjo tisto, kar ji lepša vsakdan. „Rada se družim, rada se pogovarjam. Z različnimi generacijami. Zanima me, kaj se dogaja doma in v svetu. Vpetost v življenje mi daje moč, da premagujem vsakodnevne težave. Bog mi je dal marsikaj za doživeti: dobro in slabo. Vse moraš sprejeti.“
Nasmejani Gertruda Zupan in naša predsednica Milica Dabanovič