7. september 2022 – Prostovoljka programa Starejši za starejše Zlata Esih in koordinatorica programa Milena Brečko Poklič sta v Tepanju obiskali Olgo Hajd, ki je ravno na ta dan zaokrožila 90 let življenja.

” Hvala bogu za kar je bilo,” zadovoljno oceni svojo življenjsko pot, čeprav so bili na njej tudi trnje in ostri kamni. A raje kot o njih govori o tem, kar jo osrečuje: “Največ mi pomeni, da so vsi otroci dobri do mene. To je največ vredno.” Pri tem ne misli samo na svoje sinove Francija, Karla in Petra ter hčerko Silvo, temveč tudi na svojih 7 vnukov in 4 pravnuke. Z veseljem še vedno popazi na najmlajše, se z njimi igra in jim pripravi kakšno dobro jed. “Za otroke je mama jedilnike pisala na koledar, na primer: pride ob štirih, jedel bi to in to… Tako je res pripravila vsakemu, kar je imel najraje in ob uri, ko ga je pričakovala,” se spominja hči Silva. Z brati je soglasna, da je mama vedno rada in dobro kuhala. Tudi zato ni presenetljivo, da je za družinsko srečanje ob 90-letnici sama izbrala jedilnik, pa tudi lokacijo in vse ostalo. “Dolga leta smo imeli družinska praznovanja kar doma, zdaj pa nas je že preveč…”

V preteklost se Olga Hajd ozira brez obžalovanja. “Saj so bili tudi hudi časi, zlasti med drugo svetovno vojno, a v složnosti z možem je vse šlo.” Poročila se je pri 22 letih. Mož Franci je hodil v službo, sama je bila doma in poleg svojih otrok pazila tudi na še osem drugih. “Najlepše je bilo, ko smo Franceka dobili. Ko sva ga z možem prinesla domov, ga je razvil in ga skrbno pregledal ter preštel prstke na rokah in nogah…”

Zdaj je že 20 let od smrti moža. V domači hiši živi z najmlajšim sinom Petrom in njegovo družino. Dopoldneve, ko mladih ni doma. ji krajša sin Franci. “Pride, skuha kavico, malo poklepetava, popravi, če kaj treba…” Popoldnevi in večeri pa so tako vedno živahni. Kljub temu še najde čas, da kaj prebere – in to brez očal! Čas pa kar hiti, leta se nabirajo. A če si obkrožen s tako ljubečo družino, nimajo teže.