6. maj 2016 – Vedno večji skupini 90-letnikov se je pridružila tudi Konjičanka Rozalija Černec. V Lambrechtovem domu, kamor se je preselila v začetku leta, smo jo z voščili obiskali v začetku maja.

„Lepo praznovanje so mi pripravili tako v Lambrechtovem domu kot moji domači,“ ne skriva veselja vedno dobrovoljna Rozalija, ki jo sedaj kličejo Rozika: „Da ne pride do zmešnjave. Veste, moji svakinji, ki je prav tako v domu, je tudi ime Rozalija, njo pa kličejo Zalika,“ pojasni. Sicer pa ji je v domu prav svakinja najljubša družba: „Rada grem k njej, da se kaj pomeniva.“ Po naravi družabna se je na domsko življenje hitro privadila: „Saj sem se preselila le nekaj metrov daleč, v dom pa sem že prej hodila na kosila. Dobro kuhajo,“ pojasni. „Ne bi mi še bilo treba v dom, a je naše zelo skrbelo, da se mi kaj zgodi. Malo bolj počasna sem postala zadnje leto in malo sem že začela pozabljati. Računalnik sedaj zelo počasi dela,“ se pošali na svoj račun.

Pri spominih se to ne pozna kaj dosti. Na leta dela v Konusu, na kasnejša srečanja knjigovodskih delavcev, na katerih zlepa ni manjkala. „Delo v Konusu sem prekinila le za krajši čas, da sem bila lahko s sinovoma Marjanom in Vinkom.“ Danes ima le še sina Vinka, saj je Marjan umrl že pred možem Bertlom: „Njega ni že 16 let.“ Nasmešek se vrne na obraz, ko pripoveduje o vnukih in pravnukih. A se ne zgublja v preteklosti. Živi danes in tukaj: „V domu se vedno kaj dogaja. Običajno grem zjutraj k telovadbi, potem h kateri izmed interesnih skupin, malo poklepetam s sostanovalko, ki prede, plete in še kaj, berem časopise, poslušam radio, gledam poročila na televiziji. Da vem, kaj se dogaja.“

Čeprav ji je v Lambrechtovem domu všeč, rada zavije tudi domov: „K sreči je tako blizu. Lepo se je malo oglasiti. Pogrešam pa ne,“ reče. A ji ne verjamemo povsem. Na stenah v svoji sobi namreč nima nikakršnih fotografij svojih najbližjih: „Preveč bi mi bilo hudo,“ pojasni. Sicer pa jih pogosto vidi v živo in to je seveda bolje kot na fotografijah. Ljudje, kakršna je Rozalija Černec, imajo pač najraje pristne stike z drugimi. Še veliko družbe in dobre volje ji želimo!

Rozalija Černec in predsednik DU  Anton Obrul