25.april 2015 – S prijaznimi voščili smo predstavniki društva, na čelu s predsednikom Antonom Obrulom, obiskali Marijo Žnidarko ob njenem življenjskem jubileju.
Slavljenka je okroglo obletnico zabeležila 17. aprila in seveda najprej praznovala v krogu družine. Tako je najlepše, saj je družina tisto, kar ima najraje. Sama je zrasla na Prevratu v družini s petimi otroki, 90-letnico pa je z njo lahko praznovala samo še ena sestra. Zato pa je njena ožja družina vse številčnejša. Hčerki in dvema sinovoma se je pridružilo že 5 vnukov in 9 pravnukov. Otrokom in kasneje vnukom je namenjala največ svojega časa: „Mož je hodil v službo v Lip, jaz sem skrbela za otroke in gospodinjila,“ preprosto opiše svoje življenje. „Vedno sem rada delala na vrtu in na njivi. Dolga leta sem redila prašiče, zdaj pa tega ne zmorem več. Škoda, saj je bilo ob kolinah res luštno,“ doda.
„Najlepše je bilo, ko sem bila še mlada. Z leti človek omaga. Zdaj rada hodim okrog ali posedim pred hišo, pridejo vnuki, pravnuki. Čas beži, ljudje se spreminjajo…“ A spomini ostanejo, bi lahko dodali. Na spodnjo šolo, ki so jo v njenih časih obiskovala samo dekleta, na priljubljena nedeljska kosila: „Najraje sem kuhala govejo juho.“ Danes ji kuhajo drugi in se prav tako spominjajo: „Mama je vse gor držala.“ Tako smo pri receptu za dolgo življenje: veliko dela in veselja z njim. Ne enega ne drugega Mariji Žnidarko ni manjkalo. „Zadnja leta zelo rada poje,“ še pove hči, ki skrbi za mamo. Pesmi se dobro spominja, marsikaj drugega počasi odhaja v pozabo. Takšno je življenje.
Anton Obrul, Marija Žnidarko in Milka Oder