10. november 2015 – Predstavniki našega društva, na čelu s predsednikom Antonom Obrulom, so obiskali Karla Bogatina iz Gabrovnika, ki je 30. oktobra dopolnil 90 let.

„Vedno sem bil rad v družbi. 25 let sem igral klarinet pri konjiški godbi na pihala, s prijateljem harmonikarjem sva hodila po ohcetih, v Konusu, kjer sem delal, sem bil vedno med ljudmi… Zdaj sem pa sam,“ malo potoži čil 90-letnik, ki še vedno lahko bere brez očal. Oko se mu zaiskri, ko pripoveduje o časih, ki so za vedno minili. „Dobro ženo sem imel, nikoli se nisva kregala. Dve leti je že ni več. Osamljen sem. Okoli hiše ne morem kaj prida postoriti, saj sem po nesreči vezan na bergle. Noge me zapuščajo.“

Brez sina Mirana in njegove žene Bernarde, ki skrbi zanj, bi bilo življenje še težje. Verjetno ne bi mogel več sam živeti v svoji hišici. Rad je tukaj, čeprav sedaj včasih ne ve več, kaj bi delal. „Gledam televizijo, a sem se je že kar naveličal,“ ugotavlja. Raje kot o sedanjosti govori o preteklosti. S ponosom pokaže fotografijo godbe na pihala iz časov, ko je bil njen aktiven član: „Še vedno imam dva klarineta, igram pa ne več. Ne gre.“ Prst nato potuje po obrazih na fotografiji. Na mnogih se ustavi in Karl (uradno Karol, a mu je ljubše Karl) pripoveduje o posameznikih, ki so se zapisali v spomin.

Za ljudi, ki so tako radi in polno živeli kot Karl Bogatin, je osamljenost težko breme. Še dobro, da ima toliko lepih spominov, a vseeno: „Če nazaj pogledam – čisto kratko je to življenje.“ 90 let gor ali dol.

V konjiški godbi na pihala je Karl Bogatin igral četrt stoletja. Lepe spomine ima na tisti čas.Anton Obrul, Milka Oder in slavljenec