90 let Rije Sekirnik

26. marec 2024 – Prostovoljki programa Starejši za starejše sta v Lambrechtovem domu obiskali Rijo Sekirnik, ki je slavila 90. rojstni dan.

Marija Sekirnik, ki jo že celo življenje vsi kličejo Rija, je v domu šele nekaj mesecev. Vedno nasmejana gospa se je lepo vživela. Vključila se je v domski pevski zbor Beli cvet, saj je vse življenje prepevala – najdlje v pevskem zboru v Slovenj Gradcu. Ob jubileju so jo nekdanji so pevci tudi obiskali. „Resnično ničesar ne pogrešam,“ pravi. Vsak dan, po uro dopoldne s sinom in uro popoldne sama, odhiti na dolge sprehode. Tako je diplomirana inženirka gozdarstva navajena.

V pogovoru se z veseljem spominja svoje poklicne poti. Nanjo se je usmerila že v domači Veliki Nedelji, kjer je imela ljubljanska fakulteta za gozdarstvo svoje posestvo. Tam je od blizu spoznala svoj bodoči poklic. V Ljubljani, na fakulteti je spoznala fanta Metoda in že v prvem letniku rodila hči, ki sedaj živi v Velenju. „Sin je strojnik in živi v Zrečah,“ takoj doda babica petih vnukov in treh pravnukov. Zaradi želje po bližini otrok sta se pred četrt stoletja z možem tudi preselila iz Slovenj Gradca v Slovenske Konjice.

„V Slovenj Gradcu sem dobila svojo prvo službo,“ pripoveduje. Bila je vodja izobraževalnega centra Lesne: „Ko sem prevzela, ni bilo tam ničesar. Začela sem s tečajem za gozdne delavce, a sem se morala še sama najprej veliko naučiti. Kolikokrat sem razstavila in spet sestavila motorno žago!“ Iz skromnih začetkov je zrasla šola za gozdne delavce, kasneje še šola za lesarstvo, v katero so vključevali najboljše strokovnjake iz celotne Slovenije. „Izobraževalni center je bil odgovoren za vse ljudi v podjetju. Z izobraževanjem delovodij se je razvijala tudi strojna oprema.“

Odločitev za selitev v Slovenske Konjice ni bila težka. „Lepo smo si uredili življenje,“ pravi. Stanovala je v Vila bloku, kjer je postala tesna prijateljica Vere Ribič: „Ves čas sva bili skupaj, še zlasti po moževi smrti pred osmimi leti. Ko je Vera umrla, mi stanovanje ni nič več pomenilo…“ Selitev v dom je bila tako samoumevna. Lahko se druži kolikor želi, saj ima v osnovi zelo rada mir in tišino. „Resnično ničesar ne pogrešam,“ pravi. Je pa res, da zna živeti: „Tudi če sem imela težave, sem vedno gledala v prihodnost z optimizmom. Znam razveseliti sama sebe,“ pravi 90-letnica, ki še vedno bere brez očal in skoraj ne potrebuje zdravil. Stroge diete pa se je že zdavnaj navadila. Želimo ji, da čim dlje ohrani svojo nalezljivo dobro voljo!

Rija Sekirnik in prostovoljka Anja Cerjak

Med lepotami in dobrotami Zasavja

9. november 2023 – Člani društva smo letošnje martinovanje obogatili z ogledi zanimivosti v Zasavju.

Dan je bil poln adrenalina na strmih in zavitih cestah, bogatih vtisov in razgledov na Sveti gori s cerkvijo Marijinega rojstva, odličnih okusov na pojedini v Podkumu, v Hiši domačih okusov Pr Čop, glasbe dua Evergreen, pesmi, plesa in seveda obveznega krsta mladega vina. Začelo se je že zjutraj s super potico (priskrbela jo je Erna) in kavico v Vidergi. Že takrat je meh na harmoniki raztegnil Janko in oglasile so se prve pesmi, ki so nas spremljale ves dan. Na Sveti gori je izletnikom spregovori župnik iz Kisovca, v Podkumu smo si ogledali cerkev sv. Jurija, muzejsko zbirko v stari Čopovi gostilni in njihove najnovejše pridobitve (hotel Mu, glamping hišice, kopalnice v nekdanjem svinjaku…) Res je bil pester dan, za kar imajo največ zaslug organizator martinovanja Roman Padežnik, predsednica društva, tajnica…. in vsi udeleženci, ki so zasedli kar dva avtobusa. Na tretjem so bili upokojenci Banke Celje, ki so se izkazali za dobro družbo, vsi udeleženci pa z dobro voljo.

Obvestila

  • V prostorih Društva upokojencev Slovenske Konjice bo v torek, 5. marca, ob 10. uri predavanje na temo Je napenjanje res samo neprijetnost? Z vami bodo farmacevti iz Celjskih lekarn, predavala bo Tanja Zorin, mag. farm., spec.
  • Od 15. novembra 2023 do 13. marca 2024 organizira Zavod za šport Slovenske Konjice v sodelovanju z Lambrechtovim domom brezplačno vadbo za seniorje. Vadba bo vsako sredo od 13.30 do 14.30 ure v Športni dvorani Slovenske Konjice.
  • V ponedeljek, 2. oktobra, so se ponovno pričele delavnice ročnih del. Sekcija Spominčice bo delovala v prostorih DU vsak ponedeljek od 13. ure do 17. ure.
  • Vadba za zdravo telo je vsako sredo ob 19. uri v mali telovadnici Osnovne šole ob Dravinji. Vadba je za člane društva brezplačna. S seboj prinesite podlogo za vadbo na tleh ter mnogo dobre volje!
  • Prihranek za voznike, člane društva. Društvo upokojencev Slovenske Konjice obvešča svoje člane, da lahko koristijo popust pri AVTOSERVISU tehnični pregledi in prodaja vozil, d.o.o. (Ob potoku 2a, tel.: 02 843 04 08). Članom društva ponujajo 75 odstotkov popusta na storitev podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja, ob pogoju, da ob tem opravijo storitev podaljšanja veljavnosti prometnega dovoljenja in storitev tehničnega pregleda. Da boste dobili popust, morate predložiti veljavno člansko izkaznico DU Slovenske Konjice.
  • Starejše osebe, občani občine Slovenske Konjice, ki potrebujejo prevoz, pa ne morejo ali nočejo obremenjevati sorodnikov ali uporabljati plačljive prevoze, lahko dan prej pokličejo na 080 10 10. V komunikacijskem centru Zlate mreže uporabniku posredujejo kontaktne podatke ustreznih voznikov iz seznama registriranih prostovoljnih »šoferjev« oziroma prostoferjev. Uporabnik in prostofer se nato dogovorita za prevoz, ki ga opravijo z električnim vozilom na območju občine Slovenske Konjice.

Čaj za Drobtinico

11. oktober 2017 – Kot vsako leto so tudi letos članice DU Slov. Konjice zeliščarske sekcije Kopriva pripravljale čaje za dobrodelno tržnico “Drobtinica”.

Zelišča so bila ročno nabrana iz domačih vrtov, delno pa tudi v naravi, kajti nekatere rastline ne moremo gojiti na vrtu, ker rabijo drugačno zemljo, drugačno okolje, skratka, drugačne pogoje za svojo rast.

Žalostno je, da v redni prodaji ni zeliščnih čajev, ki bi zrasli na naši, slovenski zemlji. Vse potrebne sestavine se uvažajo ali iz zahodnega, industrijsko obdelanega področja, ali iz vzhodnega, dvomljivo kakovostnega območja, pri nas jih pa meša in pakira slovenski predelovalec samo z oznako, kdo ga izdeluje – se pravi polni. Na embalaži ni zapisa o poreklu osnovne sestavine, v tem primeru zelišča.

Zatorej so članice Kopriva zadovoljne s svojim prispevkom, saj so ponudile nekaj domačega, nekaj, kar je zraslo pri nas in v naši okolici, nabrano, posušeno in polnjeno z ljubeznijo, istočasno pa so naredile tudi nekaj za naše osnovnošolske otroke, da si bodo lahko privoščili kak topel obrok. (Ana Butolen)