90 let Maksimiljana Korberja

4. april 2019 – Koordinatorica programa Starejši za starejše Milena Brečko Poklič in njena pomočnica Zofija Voler sta ob 90. rojstnem dnevu obiskali Maksimiljana Korberja. Rojstni dan je sicer imel že 31. januarja, a žal takrat zaradi smrti žene Zinke, s katero je v ljubezni preživel več kot šest desetletij, ni bil čas za praznovanje.

“Hudo mi je, ker je žena umrla, ni pa hudo, da sem toliko star. Srečo imam, da sem dočakal 90. rojstni dan,” pravi čili nekdanji učitelj in se spominja prehojene poti. “Doma sem bil v Orovi vasi pri Polzeli, nato sva z ženo živela na njenem domu v Parižljah. Skupaj s sinom smo se preselili v Slovenske Konjice, saj sva edino tukaj lahko dobila službo oba na isti šoli.” Učila sta na na spodnji šoli, današnji OŠ Ob Dravinji. Maksimiljan je učil kemijo in fiziko: “Če me boste kaj spraševali, bom rekel, da sem že vse pozabil,” se pošali. Sicer pa je poleg v osnovni šoli honorarno poučeval še v Zrečah na delovodski šoli.

Hišo pod Škalcami, dom Korberjevih, je v veliki meri pomagal zgraditi z lastnimi rokami. “Želel sem, da je vse narejeno tako kot je treba.” Natančnost je pač ena izmed njegovih značilnih lastnosti. Zagotovo tudi delavnost: “Dela je vedno dovolj, če ga le vidiš. Če ga ne vidiš, ga pa ni,” pribije. Najbolj ga kliče vrt, kjer se ne ustraši nobenega dela, sicer pa je prilagodil življenje letom. Po kosilo v šolo, v trgovino in po drugih opravkih se sedaj, ko nima več avtomobila, vozi s štirikolesnikom, oziroma električnim skuterjem, delo na vrtu mu olajša stolček. Za nekatera opravila poskrbijo drugi, pa gre. “Sin tudi pride,” še doda.

A najraje govori o svoji ženi: “Celo življenje sva se lepo imela. Verjamete ali ne – nikoli se nisva kregala. Veste, v življenju je najbolj pomembno to, da se ljudje razumejo, da nisi na nikogar jezen. Res je pomembno, da se imajo ljudje radi,” nam zaupa svojo življenjsko modrost. To niso samo besede, saj je za ženo, ki jo je dvakrat prizadela kap, skrbel ves čas doma: “Preden je umrla, je zbrala vso svojo moč in me še enkrat pogledala.” Ta pogled, in seveda spomini, ga grejejo in mu lepšajo dneve. Zaradi njih ni nikoli osamljen.

Zofija Voler in Maksimiljan Korber