23. april 2024 – Konec aprila smo na predavanju Zdravo hujšanje za starejše spoznali, kaj nam prinaša zdravo prehranjevanje.

„Pravo združevanje živil je odličen način za obvladovanje telesne teže, saj z njim pospešimo prebavo in razgradnjo hrane. S tem se v telesu ne bo nabirala neprebavljena hrana, ki se posledično spremeni v maščobne celice in celulit. Svojemu telesu boste omogočili učinkovito izgorevanje maščob, kar je na dolgi rok eden najbolj učinkovitih načinov zdravega hujšanja in vzdrževanja idealne telesne teže,“ je med drugim poudarila predavateljica Ana Job Župan.

Vabljeni tudi na Vadbo, s katero boste topili kilograme, ki bo v mesecu maju in juniju potekala ob sredah ob 8. uri v prostorih DU Slovenske Konjice.

20. april 2024 – Moški pevski zbor Adolfa Tavčarja, ki pri našem društvu deluje že 67 let, je bil organizator tradicionalnega, že 39. srečanja pevskih zborov iz mest z usnjarsko tradicijo.

Pevski zbori so se predstavili v konjiškem kulturnem domu, kjer jih je pozdravil tudi konjiški župan Darko Ratajc. Poleg konjiškega zbora z zborovodkinjo Petro Brglez, so nastopili še pevski zbori iz Celja, Slovenj Gradca, Vrhnike, Žirov in Loma pod Storžičem, Po zanimivem koncertu so si člani gostujočih zborov ogledali Slovenske Konjice in njegove zanimivostmi, med drugim gasilski muzej in muzejsko zbirko vojaških predmetov avstro-ogrskega obdobja vojaške zgodovine.

Srečanje pevskih zborov iz mest z usnjarsko tradicijo bo prihodnje leto na Vrhniki.

MPZ Adolfa Tavčarja med nagovorom Jožeta Maleca, predsednika zbora in glavnega organizatorja.

18. april 2024 – Več kot 50 članov Društva upokojencev Slovenske Konjice se je odpravilo na izlet v Prlekijo.

Ogledali so si mestno jedro Ptuja, grad Ormož in obiskali oljarno v Središču ob Dravi. V Veliki Nedelji so si ogledali še etno zbirko in po kosilu zaključili z degustacijo v vinski kleti. Bilo je veliko dobre volje in petja, tako da je bila na koncu skupna ocena: “Odličern izlet!”

29. marec 2024 – S pesmijo je prostovoljke programa Starejši za starejše v Tepanju na svoj 90. rojstni dan pozdravila Ana Kukovič.

Sem se je z možem preselila iz domačih Žič pred domala tremi desetletji: „Ko so začeli graditi drugi pas avtoceste, smo morali oditi.“ Žal je le leto dni kasneje izgubila tudi moža, a mama treh otrok, danes tudi babica šestih vnukov in prababica šestih pravnukov, nikoli ni izgubila neomajne dobre volje. Njeno življenje prevevajo pesmi. Tiste, ki jih zapoje in tiste, ki jih napiše. V svojem življenju je napisala neprešteto množico različnih priložnostnih pesmi: za krste, poroke, za različna praznovanja… Del jih je javno predstavila v Žičah, ob jubileju pa se je hči Marjana, s katero živi, odločila in za mamin visok jubilej zbrala pesmi, ki bodo sedaj končno izšle v tiskani obliki. Sorodniki in prijatelji bodo zbirko dobili na praznovanju 90-letnice.

Gospa Anica rada recitira, a še raje zapoje. Tudi na koru domače cerkve, kjer se je v pevski zbor vključila kmalu po preselitvi v Tepanje. „Mamo občasno odpeljemo tudi v Lambrechtov dom. Najprej ni šla rada, potem pa se je vključila v domski pevski zbor Beli cvet in vse se je spremenilo,“ pripoveduje hči.

Še eno veselje ima slavljenka: vedno je nadvse uživala pri ustvarjanju ročnih del. „Rada delam z rokami, a mi sedaj ne gre več tako kot včasih,“ potoži. Še nedolgo tega se je aktivno vključevala tudi v delavnico ročnih del, ki so jo pripravili v konjiškem župnišču. Po zlomu kolka tudi ne more več na dolge sprehode, a se vseeno sama ali s katero od prijateljic vsak dan odpravi na krajše sprehode okoli domače hiše, morda do parka. Potoži sicer, da ima težave s spominom, a to prav nič ne vpliva na njeno petje. Za pesem je vsaka priložnost prava. Ogromno starih že pozabljenih ljudskih pesmi zna. Gojila jih je celo življenje. Ne samo enkrat so jo kam povabili prav zaradi pesmi: „Anica, pridi kožuhat. Saj ne bo treba nič delati, samo da boš pela!“

Želimo ji še veliko pesmi na tem svetu, saj kot nam je sama zapela: „Na onem sveti ni nič vinca v kleti!“

Ana Kukovič s hčerko Marjano ter prostovoljkami Zlato Esih in Biserko Esih

28. marec 2024 – Na rojstni domačiji Nanutovih na Brdu je 90 let praznovala Ivanka Nanut. Z dobrimi željami jo je že dan prej obiskala ekipa radia Ognjišče, na slavnostni dan pa predstavniki krajevne skupnosti Vešenik Brdo, krajevne organizacije Rdečega križa, prostovoljci programa Starejši za starejše pri DU Slovenske Konjice, številni sosedje in prijatelji.

Ivana Nanut je doma na tej veliki kmetiji. Zrasla je v družbi treh bratov in dveh sester. Kar pol stoletja je preživela z bratom Janezom, duhovnikom v Senovem. Na ta čas ima najlepše spomine, saj sta z bratom, takrat še kaplanom, leta 1964 ustanovila in potem vodila župnijo. Brat je leta 1984 tudi uradno postal župnik. Tudi z veliko njene pomoči so v Senovem uredili pokopališče, postavili prelepo pokopališko kapelo… Kar 30 let je bila tudi organistka: „Igrala sem na stare orgle, potem elektronske in nazadnje na čisto prave orgle,“ se spominja.

Leta 2017 se je vrnila na domačijo, da je poskrbela za 92-letno sestro Marijo. Po njeni smrti je ostala sama. V veliki hiši ji dela družbo le prijazen kuža, nepogrešljivi Medo. Še vedno skrbi za čudovito obnovljeno kapelo, za vinograd, za vrt, a najraje sede k harmoniju, zaigra in zapoje. Tudi ob našem obisku se je daleč razlegala pesem, pospremljena s harmonijem.

Dobrovoljna Ivana ima rada življenje v vseh oblikah. Rože so že ena izmed njih. Menda to čutijo, saj pri njej cvetijo kot redko kje. Tudi ljudi ima rada. Ker pa leta vseeno poberejo moč, ji radi priskočijo na pomoč pri številnih kmečkih opravilih. Večino vodita njena skrbnika Branko in Srečko. Vsej dobri volji navkljub sama pač ne bi zmogla. A številni obiski ob rojstnem dnevu so jo navdali z novo energijo. Naj ji čim dlje napolnjuje življenje!

Slavljenka s predstavniki krajevne skupnosti in KO RK Vešenik Brdo, prostovoljko programa Starejši za starejše in skrbnikoma.

Spretni prsti in blago zveneč glas sta njena zaščitna znaka.